Trgovina z ljudmi: ne držijo jih z verigami, ampak z revščino

Storilcem ni treba fizično prisiliti žrtve, ker izkoriščajo njeno socialno stisko.


Dekle, prisiljeno v prostitucijo, mora večino zaslužka izročiti zvodniku, tisto malo, kar ji ostane, pošlje domov, da preživi družino. A to je še vedno več, kot bi zaslužila v domovini. Ne prepozna se kot žrtev trgovine z ljudmi, in to njeni "delodajalci" izkoriščajo.


Slabe socialne razmere v državah izvora so skupni imenovalec pri veliki večini oblik trgovine z ljudmi. Danes storilci svojim žrtvam ne jemljejo več potnih listov in jih ne zaklepajo v temne sobe, kot so nekoč izpovedovale, ampak izkoriščajo njihovo socialno ranljivost. Žrtve, pa naj gre za dekleta, prisiljena v prostitucijo, moške, ki pridejo pod lažnimi pretvezami delat na gradbišča, mladostnike, novačene za beračenje ali male tatvine, se pogosto ne prepoznajo kot žrtve trgovine z ljudmi, praviloma pa prihajajo iz držav in okolij, kjer so slabe življenjske razmere in nimajo možnosti za zaposlitev.


"Treba je gledati na socialno dimenzijo. Ujeti so v spiralo izkoriščanja, ki je močnejši mehanizem, kot če bi bili uklenjeni ali pretepeni," je opozoril dr. Aleš Bučar Ručman, s Fakultete za varnostne vede v Ljubljani, eden od avtorjev raziskave z naslovom Analiza trgovin z ljudmi z namenom izkoriščanja delovne sile, trgovine z otroki, prisilnega beračenja in prisilnega izvrševanja kaznivih dejanj. S soavtorico dr. Danijelo Frangež sta danes predstavila nekaj izsledkov raziskave, ki sta jo izvedla po naročilu Urada vlade RS za komuniciranje. Namen raziskave in njena priporočila bodo, po besedah Sandija Čurina, nacionalnega koordinatorja za boj proti trgovini z ljudmi, podlaga za nadaljnje ukrepe in načrtovanje preventivnih aktivnosti.


Odvračanje od povpraševanja po storitvah, ki jih izvajajo žrtve, je po njegovih besedah eden od učinkovitejših elementov preprečevanja, a vtis je, da pri tem niti Sloveniji niti kateri drugi državi, ki se šteje za razvito, te reči ne gredo prav dobro od rok.


Zakaj se ne blokira strani?


Otroci so posebej ranljiva skupina med ranljivimi, po izsledkih raziskave so najbolj rizična skupina tisti, stari med 14 in 18 let, predvsem zaradi svoje neizkušenosti in naivnosti, a so se nevladne organizacije srečevale tudi že z mlajšimi. "V Sloveniji je bilo nekaj primerov, ko so policisti našli otroke na ljubljanski železniški postaji. Stali so pod uro in zaman čakali, da se srečajo z mamo. Niti niso vedeli, kje so, tihotapci z ljudmi so jih pri odhodu iz domovine ločili od mam, češ da bo pot tako bolj varna do končne destinacije," je opisala Danijela Frangež. Nihče ne ve, kam so mame v resnici odpeljali. Pristojni so zaznali tudi, da poteka prek Slovenije pot petnajst- ali šestnajstletnikov iz revnejših držav v Italijo, kamor jih družine pošiljajo na delo.


"Storilci mlade novačijo na različne načine, na njih pa prežijo tudi prek spletnih klepetalnic ali oglasov za delo na spletu, denimo za manekenstvo, včasih so tudi družine tiste, ki jih prodajo," je dejala avtorica raziskave. V nekaterih revnejših okoljih nekdo z razkošnim avtomobilom in navzven premožen lahko prepriča starše, da bo njihovemu otroku nekje drugje nudil boljše življenje in prihodnost.


Spletni portali in klepetalnice so pogost način novačenja za spolno izkoriščanje, ker mladostniki storilcev ne dojemajo kot tujce, ki se jim, denimo na cesti, ne bi upali približati.


V Sloveniji policija odkrije okoli 40 kaznivih dejanj prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja prizorov spolne zlorabe otrok. Tuji varnostni organi uporabljajo programska orodja, s katerimi lahko identificirajo računalnike, prek katerih se aktivno pretakajo in distribuirajo posnetki spolnih zlorab otrok. Pregled za Slovenijo, ki je bil septembra 2014 narejen v četrtek popoldne (dan in čas sta izpostavljena zato, ker je ponoči in ob vikendih bistveno več uporabnikov), je pokazal, da so se v zadnjih 10 urah posnetki spolnih zlorab pretakali prek 16 računalnikov; v zadnjih 120 dneh pa je eden od uporabnikov po Sloveniji delil 902 datoteki.


"Na posnetkih so pogosto žrtve trgovine z ljudmi. Ob vsakem kliku se žrtev ponovno zlorablja," je opozorila Danijela Frangež, ki meni, da bi morali v Sloveniji vzpostaviti sistem identifikacije žrtev in odkrivanja uporabnikov. V nekaterih državah, denimo na Norveškem, je že dolgo praksa, da spletne strani s posnetki zlorab blokirajo, pri nas pa se že vrsto let pogovarjamo, kako bi to izpeljali, a brez učinka.


Zaznali so, da tudi nekateri slovenski državljani potujejo v tujino, da spolno izkoriščajo otroke (poulično temu pravijo seks turizem), zlasti v države, kjer te zlorabe manj preganjajo ali pa jih sploh ne.


Problem pri nas so tudi prisilne poroke, in to ne le v nekaterih romskih skupnostih, ampak tudi pri določenih drugih etničnih skupnostih. "Zavedati se je treba, da je to trgovina z ljudmi, in ne običaj," je poudarila Frangeževa.

Vir: Delo