Ponovno o višini enotne zaporne kazni

Ljubljančana so pred petimi leti na okrožnem sodišču obsodili na osem let in pet mesecev zapora zaradi zlorabe prostitucije in izsiljevanja Tomaža F. Po ugotovitvah sodišča je Puzavac najmanj 12 deklet zlorabljal za najstarejšo obrt, med njimi je bila vsaj ena mladoletnica. Dekleta so zanj opravljala spolne storitve v najetih stanovanjih v Ljubljani, najmanj dvakrat so po njegovem naročilu "skočile" še v tujino, Avstrijo ali Italijo.


Čeprav se je Puzavac ves čas zagovarjal, da je dekletom le pomagal, razglasil se je celo za Robina Hooda med prostitutkami, sodišča ni prepričal o svojih dobrih namenih. Po mnenju sodnikov je le izkoristil stisko deklet, večinoma so bile matere samohranilke iz neurejenega družinskega okolja, saj so mu dajala del zaslužka, tako da mu je menda v žep kapnilo najmanj 80.000 evrov.


Pobegnil iz srbskega zapora
K tej zaporni kazni mu je sodišče prištelo še zaporno kazen zaradi umora, ki bi jo moral že zdavnaj odsedeti v Srbiji, a je bil pobegnil iz zapora v Sremski Mitrovici. Ker so mu kazen priznali oziroma potrdili ljubljanski višji sodniki, jo prestaja v domovini. Okrožno sodišče je Puzavcu tako izreklo enotno kazen 21 let zapora (in stransko denarno kazen 80.000 evrov), nato je višje sodišče enotno kazen znižalo na 20 let zapora.


Potem ko je vrhovno sodišče zavrnilo zahtevo za varstvo zakonitosti, je Puzavac poskusil na ustavnem sodišču, češ da je bil pri izreku enotne kazni uporabljen napačni kazenski zakon oziroma prekršeno pravilo, po katerem ni dopustno izreči strožje kazni od tiste, ki jo je bilo mogoče izreči po zakonu, veljavnem v času storitve kaznivega dejanja, sodba vrhovnega sodišča pa po njegovem ne vsebuje primerne obrazložitve.


Puzavac, ki v zaporu končuje študij prava, trdi, da sodišče ni uporabilo določb o odmeri enotne kazni za dejanja v steku, ki so veljale v času storitve kaznivih dejanj. Vrhovno sodišče se je postavilo na stališče, da se uporabi kazenski zakon, veljaven v času, ko so nastopili pogoji za izrek enotne kazni, to pa je z nastopom pravnomočnosti zadnje sodbe.


A takšno stališče odstopa od ustavnega pravila. "Ne le kazen za posamezno kaznivo dejanje, tudi enotno kazen je skladno z načelom zakonitosti v kazenskem pravu dopustno izreči le na podlagi kazenskega zakona, ki je veljal v času storitve kaznivega dejanja oziroma na podlagi kasnejšega zakona, če je ta za storilca milejši," piše v odločbi ustavnega sodišča.


Ali je imelo izpodbijano stališče glede uporabe določb o izreku kazni za dejanja v steku tudi v resnici vpliv na položaj Puzavca v konkretnem primeru, bo mogoče ugotovili šele z upoštevanjem časov storitve kaznivih dejanj, kar pa bo moralo vrhovno sodišče ugotoviti v ponovnem postopku.


Vir: Delo