Kitajska stvarnost pod nemško zastavo
Potem ko se je v južni pokrajini Guangdong začela trimesečna kampanja proti prostituciji, se je v kitajski spletni javnosti pojavila nemška zastava kot simbol žalostne kitajske stvarnosti.
Črna črta v zgornjem delu zastave, so pojasnili na spletu, pomeni korupcijo, saj se v kitajskem jeziku o skorumpiranih partijskih in državnih funkcionarjih običajno pravi, da so "črni". Rdeča na sredini simbolizira srednji razred, ki krvavi pod pritiski življenjskih izzivov, medtem ko je "rumena" kitajski pogovorni naziv za prostitucijo, ki pa ni zgolj po naključju postala vir preživetja za pripadnike najnižjega razreda. Številne ženske, vse pogosteje pa tudi številni mladeniči nimajo druge izbire, kot da prodajajo svoje telo.
Tribarvna zastava se je namreč v simbol upora proti partijski kampanji spremenila tudi zato, ker je kitajsko ime za Nemčijo "De-guo", kar dobesedno pomeni "Dežela vrlin", blogerji na weiboju, kitajski različici tviterja, pa hočejo s tem sarkastično povedati, da so se tisti z največ grehi, ki so hkrati tudi najbolj privilegirani, zdaj spravili nad najbolj ogrožene, in to v imenu morale, ki so se ji sami že zdavnaj odrekli.
Sto milijard dolarjev na leto od najstarejše obrti
Razprava o prostituciji poteka na Kitajskem že dolga leta. Del sociologov in ekonomistov se zavzema za legalizacijo najstarejšega poklica na svetu, in to predvsem zato, da bi prostitutke zdravstveno zaščitili, saj bi se s tem zmanjšalo širjenje spolnih bolezni in virusa HIV, pa tudi zato, da bi obdavčili dejavnost, ki, kot so ocenili, na leto ustvari več kot 100 milijard dolarjev prihodka. Vendar je to nezdružljivo s partijsko ideologijo. Zelena luč za četrti rdečih luči (kot se imenujejo ulice z javnimi hišami) bi bila nedopusten korak nazaj in priznanje poraza, in to kar 65 let po tem, ko je Mao Zedongu uspelo "osvoboditi" ženske in iz komunistične družbe izkoreniniti prostitucijo.
Vsaka nova generacija voditeljev začne svoj mandat s "čiščenjem rumenega" (sao-huang), kot se imenuje udar na javne hiše in zvodnike, pri čemer je število aretiranih vsakič občutno večje. Tokrat je kampanjo sprožila osrednja televizija s svojo "raziskovalno" reportažo o mestu Dongguan v delti Biserne reke. Mesto si je pridobilo vzdevek "prestolnica seksa", saj kar 30 odstotkov območnih prihodkov storitvenega sektorja priteka od prodaje teles. Po splošnih ocenah je po vsej Kitajski od štiri do šest milijonov prostitutk. Samo v omenjenem mestu, ki šteje nekaj več kot osem milijonov prebivalcev, se s to dejavnostjo ukvarja okoli 800.000 ljudi.
Dongguan je hkrati tudi središče predelovalne industrije, v katerem imajo svojo proizvodnjo družbe, kot so DuPont, Samsung, Nokia, Coca-cola in Nestle.
Recesija na zahodu, Kitajke naprodaj
Prostitucija, pravi seksolog Pan Suiming s pekinške univerze Renmin, je druga plat kitajskega razvojnega modela, saj je 90 odstotkov deklet, ki so končale na ulicah, v savnah, barih za karaoke ali v salonih za "masažo", najprej poskušalo najti delo v tovarnah. Vsakič, ko se zaradi recesije na Zahodu zmanjša povpraševanje po kitajskih izvoznih izdelkih, konča v prostituciji nova, in to vedno večja skupina žensk.
Takoj po predvajanju reportaže na kitajski osrednji televiziji so mestne in pokrajinske vlade na ulice poslale več deset tisoč policistov. Do srede so preiskali 18.500 lokalov za zabavo in aretirali 920 ljudi, osumljenih nedovoljenega trgovanja s spolnimi storitvami. Vendar se je kitajska javnost tokrat postavila na stran socialno ogroženih in na spletu so se pojavili izrazi solidarnosti.
"Danes smo vsi iz Dongguana," je zapisal mikrobloger, profesor Pan pa pojasnjuje, da to jasno kaže razpoloženje v družbi. "Če bi propaganda prostitutke napadla pred petimi leti, bi se ljudje s tem strinjali, zdaj pa so se stvari spremenile," pravi in poudarja, da je naklonjenost javnosti zdaj na strani prostitutk, ker so te pripadnice najšibkejšega sloja, ki se nikakor ne more upreti partiji in njeni kampanji.
Čeprav številni kitajski analitiki trdijo, da brez odpravljanja prostitucije ne bo mogoče narediti ustreznih korakov v odpravljanju korupcije (saj javne hiše pogosto upravljajo posamezniki, povezani z visokimi funkcionarji v vojski in partiji), v samem Dongguanu menijo, da bo kampanja zgolj politični šov. Povpraševanje je preprosto preveliko, pravijo. Na Kitajskem pa edino trg enakopravno razpravlja s partijo.
Vir: Delo
