Ducat let je minilo, odkar sta Sadik Delijaj in njegova pomagačka Evgenija iz Ukrajine po trditvah tožilstva dve mladi Ukrajinki prepričevala, da jima bosta v Sloveniji našla moža. A tukaj ju ni čakal poročni prstan, temveč pravi pekel, saj sta bili pahnjeni v prostitucijo. Delijaj je po dolgih letih le slišal sodbo v imenu ljudstva, soobtožena pa roki pravice ni dosegljiva.

Na dve leti in pol zapora zaradi dveh kaznivih dejanj spravljanja v suženjsko razmerje je bil pred časom obsojen zdaj 60-letni Sadik Delijaj. Vendar z odločitvijo okrožnega sodišča nista zadovoljna ne obramba ne specializirano državno tožilstvo, zato je kazenski spis pred mesecem dni romal na višje sodišče. V obtožnici piše, da sta Delijaj in njegova pomagačka Evgenija iz Ukrajine spomladi 2002 dve mladi Ukrajinki prepričevala, da jima bosta v Sloveniji našla moža. V želji po boljšem življenju se tako mamljivi ponudbi seveda nista uprli, a so se zanju sanje o princu na belem konju povsem sesule v prah, ko sta iz Madžarske prišli v Ljubljano. Po preživetem peklu med marcem in majem 2002, ko sta se morali proti svoji volji prodajati, jima je le uspelo pobegniti.

Soobtožena za pravosodje ni dosegljiva

Organi pregona na soobtoženo nikakor niso pozabili, a je sodišče postopek proti njej izločilo, saj slovenskemu pravosodju ni dosegljiva. Sadik Delijaj se je v preteklosti kaznivim dejanjem težko upiral, saj je zaradi tihotapljenja ilegalcev čez državno mejo pred leti že sedel na Dobu, pravnomočno pa je bil obsojen tudi zaradi spravljanja v suženjsko razmerje.

Obsodilno sodbo si je nakopal, ker je 26-letno ukrajinsko državljanko silil, da se je prostituirala, pozneje pa jo je prodal. Ukrajinko so kasneje izgnali iz Slovenije, a se je čez čas vrnila. Znova se je povezala za Delijajom, a tokrat v precej drugačni vlogi – gre namreč za soobtoženo Evgenijo.

Lani spomladi, dolgih enajst let po očitanem kaznivem dejanju, je na zatožno klop sedel le Delijaj. Nakopal si je dve kaznivi dejanji spravljanja v suženjsko razmerje, ki pomeni tudi kršitev mednarodnega prava. Tovrstna dejanja strogo prepovedujeta konvencija Združenih narodov in evropska konvencija o človekovih pravicah.

V obtožnici med drugim piše, da sta se morali Ukrajinki v nekem stanovanju v Ljubljani prodajati. Imeli sta tudi po štiri stranke na dan, ki so jima za pol ure mesenih užitkov odšteli 10.000 takratnih tolarjev, ura spolnih storitev pa je stala 15.000 tolarjev oziroma 66 evrov. Nesrečnici sta imeli povsem omejeno gibanje, saj sta bili ves čas zaklenjeni v stanovanju, Delijaj in Evgenija pa sta jima pobrala tudi ves izkupiček od prostitucije.

Kje natančno sta bili, še danes ni znano, vesta le, da je bilo v bližini bencinske črpalke. V nekem trenutku sta izkoristili nepazljivost ugrabiteljev, pobegnili in se zatekli na policijo. Tam sta med pregledom fotografij pokazali na obtoženega.

V zagovoru je Delijaj kakršno koli vpletenost v takšno nizkotno dejanje zanikal. Trdil je, čeprav je bil za tovrstne nečednosti že kaznovan, da česa takšnega ne bi nikoli storil. "Prisežem, da nisem prodal ne te ne nobene druge ženske," je prepričeval sodišče. Intimnega razmerja z Ukrajinko, ki bi mu morala na zatožni klopi delati družbo, ne zanika in pravi, da je prav razmerje z njo edina napaka, ki jo je storil. "Takrat sem bil še mlad in to obžalujem."

Oškodovanki prepoznali obtoženega

Višja državna tožilka Darja Šlibar se je takšnim navedbam čudila. Kako sta oškodovanki kot storilca prepoznali prav njega, če ju, kot trdi, ne pozna? Tudi za to je imel pripravljen odgovor. "Lahko trdim in prisežem, da za tem stoji nekdo, ki me ne mara." Kot možne zarotnike je omenil celo policiste, še prej pa tožilki navrgel, da ona gotovo ve, da očitanega dejanja ni storil.

Da bi sodišče lažje prišlo resnici do dna, je na videokonferenci zaslišalo oškodovanki, ki spet živita v rodni Ukrajini. Ena je pojasnila, pod kako hudim stresom in v strahu za življenje je bila ves čas, saj sta Sadik Delijaj in njegova priležnica stalno grozila nesrečnima dekletoma, prav tako niso bili redkost udarci. "Vsekakor, spominjam se, kako me je tepel," je odgovorila na vprašanje sodnice, če po vseh teh letih Delijaja še vedno prepozna. Sklenila je, da upa na pravično kazen, saj je njo in njeno družino dogodek hudo zaznamoval za vse življenje. Odpovedala se je tudi odškodninskemu zahtevku, saj za obtoženega noče več niti slišati niti ga videti.

Voda na mlin tožilki je bilo tudi zaslišanje drugega ukrajinskega dekleta. Tudi ta je obtoženega prepoznala kot človeka, ki jo je pod pretvezo o boljšem življenju pospremil v Slovenijo, a jo namesto tega spravil v suženjsko razmerje in jo silil, da se proti svoji volji prodaja in mu izroča ves izkupiček.

Na potezi je zdaj višje sodišče, ki bo po proučitvi kazenskega spisa ocenilo, ali ima prav obramba, ki pričakuje oprostilno sodbo, ali pa tožilstvo, ki za obtoženega predlaga strožjo sankcijo. Lahko pa se z odločitvijo prvostopenjskega sodišča v celoti strinjajo.

Sadik Delijaj prvostopenjskega sodišča ni prepričal, da je skorajda svetnik.

Vir: Delo