Novice

Pozdravljeni ljubčki moji,...

Žal danes dne 5.10.09 ne bom dosegljiva,...

Dosegljiva bom ponovno od 6.10.09 od 9.00h naprej,...

Do takrta pa veliko užitkov želim in en velik cmook vaša Ines

Pozdravljeni!

Jaz sem nazaj

lep dan želim!

Pozdravljeni ljubčki moji,...

Jutri dne 5.10.09 bom dosegljiva od 10.00h naprej, za nežna strastna razvajanja, v celju,...

Kontaktirate me lahko preko foruma, ali po telefonu,...

Cmook vaša Ines

Tkole:

V četrtek po službi 5.11.2009 gremo z busom v Prago.Celoten petek in sobota sta namenjena ogledu sejma, stare prage in največjega nočnega kluba (Jasno VIP karte), kjer bomo tudi kulturno zaružili V nedeljo zvečer smo doma.

Vse informacije, prijave, ipd ... najdete na:

http://www.zavod69.si/scena.aspx?tid=2001&page=1&pid=20024

Se vidimoZavod 69

Predstavlja se Lia.

Dragi moji soncki....

03.10m in 04.10 bom dosegljiva v Ljubljani od 15 do 22 ure na stevilki 030372857...

Odvisnica, ki ni več vedela, kaj bi sama s sabo, stiska pa jo je pripeljala do življenja na ulici, je od deklet na metadonski terapiji na Metelkovi ulici v Ljubljani izvedela za Silvestra Plahutnika – 55-letnega Ljubljančana, ki je bil njej podobna dekleta pripravljen vzeti pod streho, če so zanj <>. Dekle ga je poklicalo, po nekaj mesecih pa se je zateklo na policijo. Plahutniku, ki je od julija letos v priporu, tožilstvo očita zlorabo prostitucije in ogrožanje varnosti. Kot trdi tožilstvo, je izkoristil najmanj dve dekleti in prodajal njune storitve, eno je v to početje tudi silil. A njegovih žrtev je domnevno še več.

Konec aprila letos je odvisnica, katere spolne storitve je menda tržil Silvester Plahutnik, poklicala svojo sestro in ji povedala, da je zašla v prostitucijo ter da dvema moškima dolguje denar. Plahutnik je namreč dekletom za prenočitve v poslovnih prostorih na Tržaški cesti računal po sto evrov, če so se tam zadrževale samo čez dan, pa jim je pobral pol manj. Ker je veliko denarja porabila za mamila, se je nabralo za nekaj tisoč evrov dolga, Plahutnik pa je ponorel in zahteval, naj več dela, drugače bi se ji namreč lahko kaj zgodilo. Za to bi poskrbel Tone z vzdevkom Kiks, neuravnovešenec, ki je eno od deklet kar s kolom motiviral za delo. Vse to je odvisnica sporočila sestri v primeru, če bi se ji kaj zgodilo, hotela pa jo je tudi opozoriti, da jo je Plahutnik med grožnjami prav tako omenil. Na sestrino prigovarjanje je o vsem obvestila policijo, sestra nesrečnega dekleta pa v tem primeru tudi sama nastopa kot oškodovanka. Zaradi Plahutnikovih groženj (tožilstvo mu zaradi tega očita ogrožanje varnosti) je celo zaprosila za policijsko varstvo – predvsem se je bala za svojega otroka.

Kakor je povedala odvisnica, ji je Plahutnik izročil več mobilnih telefonov, na katere se je oglašala. Delo na Tržaški, ki je v resnici poslovni prostor v dveh nadstropjih – v spodnjem je bila pisarna s posteljo, zgoraj pa bivalni del, kjer so dekleta spala, se tuširala in jemala drogo – je stalno nadzoroval, včasih pa jo je tudi odpeljal h kakšni stranki.

Plahutnik vse to zanika. Obe dekleti sta se zatekli k njemu, pomagal jima je in jima oddal prostor. Eni je celo priskrbel stanovanje, saj je imela otroka in poslovni prostor zanjo ni bil primeren. Nato je nekaj časa ni videl, a se je spet oglasila. Po sto evrov na dan so mu ponudila dekleta sama, saj naj bi toliko plačevala tudi v hotelih, sam je sicer računal le 500 evrov na mesec, a je denarja videl bolj malo. Vedel je sicer, da se prostituirajo in drogirajo, a s tem ni imel nič, ni pa imel nič proti, če so to počele v njegovih prostorih, saj je to menda legalno. Sam je bil res večkrat na Tržaški, kjer pa je v zgornjem prostoru, ki ga ni oddajal, le gledal nadaljevanko Komisar Rex – doma tega ni smel. Prepričan pa je, da so se dekleta obrnila proti njemu, ker jih je, ker je bilo vse umazano in mu niso plačala najemnine, hotel vreči na cesto. Kakor ga je opozoril prijatelj, ga je na koncu pokopala dobrota, zaradi katere je zdaj, kjer je …

Vir: Delo

Slovenka režija Damjan Kozole produkcija Vertigo/Emotion film Slovenija, 2009

Slovenka je dekle, ki se v vsem filmu nasmehne dvakrat ali trikrat, zasmeje pa se nikoli. Ledeno hladno vlogo Nine Ivanišin, ki igra triindvajsetletno ljubljansko prostitutko, je opazila večina poročevalcev o tem novem slovenskem filmu, ki je že obredel nekaj festivalov (Sarajevo, Toronto, Reykjavik) in jih zagotovo še veliko bo. Črnolasa Nina Ivanišin je s svojim otroškim obrazom in krhkim fizisom osrednja figura – in misel – tega preprostega, a subtilnega filma, ki ima v sebi več moči kot svetlobe. Seveda, saj gre za svetlo inačico filma noir.

Damjan Kozole je avtor, ki v svojih filmih (delni izjemi sta Stereotip in Porno film s konca prejšnjega desetletja) izkazuje izrazit smisel za socialno realnost. Fantazmotvorne ekshibicije ga ne zanimajo in po tej osnovni orientaciji se bistveno razlikuje od aktualnih (in pravzaprav večnih) produkcijskih trendov, tudi slovenskih seveda. Rezervni deli, Delo osvobaja, celo Za vedno in zdaj Slovenka so filmi, ki tvorijo mali neorealistični ciklus, od daleč navdahnjen tudi s slovensko pozicijo v EU.

Mlada Slovenka opravlja svoje drobno seksualno delo (tako rekoč je samostojna podjetnica brez menedžerske zvodniške strukture, kar jo skoraj pogubi) leta 2008, v času slovenskega predsedovanja evropski povezavi (ta podatek je izpostavljen še pred najavno špico), in to ji seveda ponuja priložnosti za bogatejšo klientelo. Ampak pomembneje je to, da film nevsiljivo vzpostavlja situacijo, v kateri je (bila) tudi Slovenija s svojo začasno vodilno funkcijo postavljena v položaj, ko je tudi sama politično prostituirana; načelno enakovredna velikim igra mala Slovenija vlogo pridne ugodnice. Ta vidik je bolj nakazan kot naravnost izpostavljen, toda natančna misel ga ne more spregledati. Opazi ga v črnih limuzinah, ki občasno švigajo po ljubljanskih ulicah, po katerih se na svojo malo misijo odpravlja tudi študentka angleščine Aleksandra, šifrirana v Slovenko. Sploh je v tem slovenskem filmu toliko slovenskega, kot že dolgo v nobenem.

Introvertiranost, ki se navzven sprevrača v nerealno ambicijo (v tem primeru imeti lastno mestno stanovanje in zapustiti zadušljivo podeželsko okolje), in intimni kompromisi s koruptivnostjo (ta zastavek je opravljen na ravni dekliške taktike, ki mreži profesorja angleščine) sta osnovni koordinati njene prostitucije. Ne gre ji za užitek v denarju, ta je v celoti izpodrinjen z muko. Nekje na sredini filma je pomenljiv prizor, kako se v spanju, in to doma v svoji dekliški postelji, krči pod bremenom, ki ga je sprejela; v njene iztegnjene prste se ne ulovi ničesar. Mala Slovenka nima talenta za kurtizano, ni ji do budoárja, zanj sploh ne ve, njej zadostuje skromno stanovanje na Mesarski ulici v Ljubljani, s katerim se bo za večne čase izognila raznim Zdravcem iz Krškega. Kozoletu je jasno, da dela slovenski film.

Čeprav je ta po svoji semantični logiki seveda tudi (vzhodno)evropski, natančneje, to je film, v katerem prihaja do besede tranzicijska družbena substanca. Kozole (skupaj s soscenaristoma Ognjenom Sviličićem in Matevžem Luzarjem) ne lovi velikih označevalskih struktur, ne operira s tajkuni in emblemi neoliberalizma, največ, kar si <> privošči, je razlika med urbano in suburbano mentaliteto, pri čemer sta obe prikrajšani za <> oblike kapitalizma. Na tem mestu lahko Kozoletovi vizuri slovenskega tranzicijskega sveta očitamo premajhno površino analitičnega terena – toda očitno je vendar, da metafore kapitalizma, če so napolnjene z ustrezno ekspresijo izkoriščanja, delujejo na vseh ravneh. Mala črnolasa Slovenka je na hodnikih ljubljanskih hotelov <> Aleksandra iz Krškega, ki ima za očeta (Peter Musevski je postal v slovenskem filmu paradigmatična figura dobrosrčnega očetovstva) ljubečega luzerja – in luzerka je na koncu tudi sama. <> je ena njenih zadnjih jasnih besed, v katerih je mogoče prepoznati ne kesanje in še manj moralno poanto, ampak zavezujočo tranzicijsko izkušnjo od Krškega do Ljubljane; njeno metaforično območje menda razumemo vsi. Tudi tako, kot bo poslej živela Aleksandra, vrnjena na izhodišče, a za zmeraj obremenjena z zapacanostjo tranzicijskega kapitalizma, je živeti mogoče in celo neizbežno.

Slovenka je mali film o veliki stvari. Narejen je z natančno pozornostjo do socialne in psihološke resničnosti, ki jo živimo. Njegova formalna struktura (nekatera dlakocepljenja se seveda ponujajo) s svojimi premišljenimi označevalci, ki registrirajo svet z nasmeški brez smejanja, povsem ustreza osnovni sporočilni ambiciji: premislek o prostitutivni naravi naše vsakodnevne udeležbe v svetu. Kar zadeva slovenski film, pa izgleda, da je Damjan Kozole največ, kar v času njegove erozije in recesije imamo.

Vir: Delo

Pozdravljeni ljubčki moji,...

Petek dne 02.10.09 Sem dosegljiva od 9.00h pa do 11.30h, potem pa spet naprej od 15.00h pa vse do večernih uric,...

Do takrat pa en velik cmook vaša Ineska

dragi mačoti aisha ne aiša vam sporoča da je danes za vas dosegljiva tudi v poznih urah na tel.040 256166

Lep pozdravček vsem...sporočam vam da sem jutri dosegljiva od 15-20 ure na te.št 030/341-289.lp Aiša