Novice

Marsikatera ženska se za prostitucijo ni odločila sama, ampak je kot žrtev trgovcev z ljudmi prisiljena vanjo. Problem prisilne prostitucije je, čeprav so statistični podatki pomanjkljivi, več kot prisoten tudi v Sloveniji. Naša dežela že dolgo ni več samo tranzitna dežela za trgovce z dekleti in ženskami, ampak tudi dežela destinacije in dežela izvora.

Ob mednarodnem dnevu boja proti trgovini z ljudmi, ki ga vsako leto obeležujemo 18. oktobra, smo se pridružili iniciativi socialnega marketinga iz principa, ki se trudi uporabnike komercialnih spolnih storitev osveščati o tej hudi obliki kršitve človekovih pravic. Več o problematiki si lahko preberete na prisilnaprostitucija.si.

http://www.slovenskenovice.si/bizarno/moski-oddahnite-si-odprta-je-sola-oralnega-seksa

Moški oddahnite si: odprta je šola oralnega seksa

Objavljeno: 09.10.2015 19:48

Po znanje lahko pridejo tudi popolnoma neuke učenke.

Beograjčanka Niki Prestige (seveda gre za umetniško ime 36-letnice) je odprla šolo oralnega seksa v samem središču srbske prestolnice. Niki je dejala, da se je za to odločila, ker so po njenem Srbkinje premalo spolno ozaveščene, poroča nadlanu.com.

»Ko sem živela v Carigradu, sem videla kako tamkajšnje ženske naredijo vse, da zadovoljijo svoje moške, in od njih sem se naučila skrivnosti oralnega seksa,« je povedala lastnica najnovejše izobraževalne ustanove. Dodala je, da predznanje ni potrebno, učenke lahko pridejo popolnoma neuke, le da so ukaželjne ...

http://manager.finance.si/8836210/Ste-pripravljeni-na-tretjo-seksualno-revolucijo

Je svet pripravljen na tretjo seksualno revolucijo?

Na glavi imam čelado in rahlo se mi dozdeva, da sem videti kot član glasbene zasedbe Daft Punk; da sem se spremenila v humanoidnega robota. Brundam si njihovo pesem Get Lucky, k er imam res srečo: sem v prostorih Marca Dorcela, kralja pornografije »v francoskem slogu«, v diskretnem kotičku 15. pariškega okrožja. Namen mojega obiska je, da bi s čelado oculus rift preizkusila »pornič, v katerega se potopite«. Z omenjenim naglavnim prikazovalnikom, ki vas v vzporedni svet preseli bolje od navadne trirazsežnostne tehnike, dobite namreč občutek, da ste se znašli v filmu. Tako sem zdaj tu, lenobno zleknjena na postelji, popolnoma gola. Ne občutim sramu, nič me ne moti. Pogledam svoje kipeče in presenetljivo bele prsi, mlečno beli roki in stegni. Mojo desno prsno bradavico krasi kovinski piercing, moj venerin griček je gladek kot puščavska sipina. Zamenjala sem telo in to, ki ga imam zdaj, pripada pornozvezdi. Končno sem seks bomba.

Še preden se dobro zavem, kaj se dogaja, se mi približa žrebec s pobrito glavo, radiatorčki in nabreklim penisom. Ni moj tip, zato se razgledam po sobi, da bi videla, v kakšni zgodbi sem se znašla. Glavo obrnem proti levi, povsod tema: gledam v prostor zunaj pogleda kamere. Moški me, ne da bi ga za karkoli prosila, spretno zgrabi za boke. Osupla ne izustim niti besede. Prizori se zvrstijo kot blisk. Moški opravi svoje. In moje novo telo se zdi zadovoljno.

Snamem si čelado in jo vljudno odložim. Nasmehnem se osebi, ki me je sprejela, Ghislainu Faribealtu, prijaznemu podpredsedniku Dorcelovega oddelka za medije, ki nosi lepo poravnano kravato. Zamomljam nekaj kot: »Drži, skoraj se ti zdi, da si res tam.« Lici imam rdeči kot cvetoči vrtnici.

Pripomoček we-vibe je možno prek apliakcije za pametni telefon zagnati z razdalje do deset tisoč kilometrov.

Kibernetska seksualna revolucija

Sem torej v samem središču dogajanja. Povsem potopljena v svojo nalogo. In potrjujem, kar pravijo: seks 3.0 je tu. Spomnim se misli pisatelja Yanna Moixa, ki sem jo prebrala: »Za resničnost se bomo čedalje manj zanimali. Le kdo se bo še želel ukvarjati z osebo, ki oddaja neprijetne vonjave in se želi prehranjevati v restavracijah? Seksali bomo s popolnimi digitalnimi avatarji, ki nam bodo s pomočjo senzorjev ponujali najbolj nore občutke.«

Pomislim tudi na film Spika Jonza Ona iz leta 2013, v katerem se Joaquin Phoenix zaljubi v glas (Scarlett Johansson) svojega z umetno inteligenco obdarjenega računalnika. Lik v filmu začne hoditi s sintetičnim glasom, potem pa dobi nogo. Seveda je šlo za izmišljeno zgodbo. Toda kako je s tem v stvarnem življenju? Zdaj imamo v resnici lahko spolne odnose, ne da bi se dotikali drugih ljudi. Nobenih rok. In ne govorim o robotih za spolno občevanje, ki so jih napovedovali za leto 2050: s sintetično, kot svila gladko kožo, ki se nikoli ne naveličajo svojega dela in nikoli ne ustrašijo vaše pižame. Govorim o spolnosti prek povezave, skrite v kotičku vašega računalnika in na policah vseh seksšopov.

Na Japonskem, kjer resnični fantje doživljajo resnične ljubezenske zgodbe z navidezno resničnimi »mladimi ženskami«, s katerimi se »srečujejo« na svojih konzolah nintendo, pravega spolnega odnosa še ni imela kar četrtina moških pri tridesetih. In drugje? Številk o tem, kot kaže, ni, a sem zaradi svojega osupljivega vpogleda v svet kibernetske spolnosti kmalu spoznala, da se tudi tu že dogaja revolucija.

»Za resničnost se bomo čedalje manj zanimali. Seksali bomo s popolnimi digitalnimi avatarji, ki nam bodo s pomočjo senzorjev ponujali najbolj nore občutke,« pravi pisatelj Yann Moix.

Ogromno povpraševanje in neskončna ponudba Sexodroma

Prototip trirazsežnostne čelade oculus rift, ki sem ga preizkusila, stane približno 300 evrov. Za široko uporabo bo na trgu čez približno pol leta. In, da, pred nami je res prihodnost dotika prek povezave - kot sem se lahko prepričala med kratkim obiskom naslednjega pariškega svetišča spolnosti. Na Pigallu, erotičnem predelu francoske prestolnice, sem se odpravila v Sexodrome. Trgovina s tri tisoč kvadratnimi metri polic, zase trdi, da je »največja ljubezenska prodajalna na svetu«, in obljublja užitek na dosegu roke. Na voljo so rožnati, rumeni, vijoličasti dildi - dildi vseh mogočih barv. Govorimo o trgu, ki je na letni ravni vreden 22 milijard evrov. Razstavljena je še cela vrsta neverjetnih in zelo učinkovitih predmetov za spolnost na daljavo. Vibrirajoče jajce lelo, ki ga zaženete z daljincem z največ 12 metrov, je mogoče vtakniti v kraje, ki jih zaradi dostojnosti ne bom imenovala. Moškim to ponuja več zabave kot avtomobilček na daljinsko upravljanje. Druga možnost je we-vibe, ki ga je mogoče zagnati z razdalje »nekaj metrov do deset tisoč kilometrov« in vključuje aplikacijo za pametni telefon.

Na voljo je tudi komplet za pare, hetero- ali homoseksualne, ki jim omogoča, da se potešijo tudi, kadar jih ločijo zemljepisne razdalje. Ženska spolna igrača je videti kot običajni dildo in ima prikupno ime pearl. Moška z bolj možatim imenom onyx je podobna temni nožnici, v katero vitez vtakne svoj dragoceni meč. »Ta naprava mi daje občutek, da sem vstopil v vašo vagino,« razloži prodajalec. Takšnih podrobnosti nisem pričakovala. Nadaljuje. »Par ima lahko spolne odnose na daljavo, medtem ko se opazuje prek spletne kamere,« še pojasni.

Preizkušanje trga

Povpraševanje po silikonskih lutkah raste. Čez pet let bodo znale dihati s pomočjo pnevmatskega sistema in slediti človeku z očmi s pomočjo detektorjev gibanja, pravijo v podjetju Doll Story.

Povpra-ševanje po silikonskih lutkah raste. Čez pet let bodo znale dihati s pomočjo pnevmat-skega sistema in slediti človeku z očmi s pomočjo detektorjev gibanja, pravijo v podjetju Doll Story.

Promocijski video izdelovalca opozori na nesporno trženjsko resnico, da komplet omogoča »varen seks« - brez tveganja spolno prenosljivih bolezni. Brez mešanja telesnih tekočin. Brez nevarnosti. A ker kljub temu zagotovilu in svoji predanosti novinarstvu še nisem pripravljena ogroziti svojega zdravja, raje poiščem ljubitelja takšnih tehnologij, ki sta ti napravi že preizkusila.

Mojega preizkuševalca svetlih kodrov in pepelnatih oči bi zelo težko označili za čudaka. Ime mu je Stephen des Aulnois. Star je 31 let in je ustanovitelj Le Tag Parfait, spletnega mesta, ki se posveča raziskovanju pornokulture. »Prišlo mi je v desetih minutah. A je stvar oddajala zvoke, podobne telefaksu,« mi pove naravnost. Za njegovo spolno partnerico Ariane je bila izkušnja manj zadovoljiva. »Ko sem se dotaknila dilda, je bilo, kot bi z roko zadovoljevala Stephena, ki je to tudi dobro občutil,« razlaga 28-letnica. »Toda njegova naprava ni name delovala niti malo. Vse mora opraviti ženska. In ko je Stephen doživel orgazem, je bilo vsega konec tudi zame.« Ah, vprašanje neusklajenosti.

Pri tem se ponuja čisto stvarno vprašanje. Je zato, ker Ariane ni samska, spolni odnos prek računalniškega zaslona prešuštvovanje? »Bolj imam občutek, da sem seksala s strojem kot s Stephenom,« pravi. »Nenavadno.«

Najnovejši trend: camgirls s pripomočki na daljavo

Zgolj pripomoček ali prava revolucija? Etienne Armand Amato, raziskovalec Observatorija digitalnih svetov v humanističnih in družbenih vedah, se očitno nagiba k drugi možnosti. Strokovnjak za svet kibernetske spolnosti trenutno proučuje Chaturbate, spletno platformo, na kateri se razkazujejo mlade ženske. Gre za nekakšno nadgradnjo peepshowa, kjer je mlade dame, »camgirls«, treba plačevati z virtualnim denarjem, »žetoni«. Račun lahko na njem odpre vsako predrzno dekle. Eno takšnih je 26-letna bančna uslužbenka Lille s severa Francije, ki prostodušno pove, da na njem nastopa »dvakrat ali trikrat na teden, ker jo to poživlja in s tem zasluži za počitnice«.

V Sexodromu na pariškem Pigallu trdijo, da so »največja ljubezenska prodajalna na svetu«. Na tri tisoč kvadratnih metrih ponujajo tisoče dildov, razstavljena je tudi cela vrsta neverjetnih in zelo učinkovitih predmetov za spolnost na daljavo. Govorimo o trgu, ki je na letni ravni vreden 22 milijard evrov.

Večina teh »camgirls« je zdaj opremljenih s povezljivimi spolnimi pripomočki. »To je najnovejši trend,« razlaga Etienne Armand Amato. »Spolna igrača zavibrira vsakič, ko gledalci za to plačajo. Poglejte.« Brez obotavljanja vzame svoj pametni telefon in mi na njem pokaže zelo mlado svetlolasko, ki se divje zvija. »Njeno telo upravlja od 1.500 do tri tisoč ljudi. Postala je neke vrste erotično božanstvo. To pa je zelo skrb zbujajoče.« Venera in Afrodita v enem. Boginja spolnosti, prav toliko nedostopna kot prisvojena. Orgazem zdaj lahko doživite na daljavo, z združenimi močmi več tisoč ljudi z vsega sveta! Seks ni več omejen na intimne kotičke, lahko je globalen.

Ne vedoč, kaj naj si mislim o vsem skupaj, sem se obrnila na Bernarda Andrieuja, francoskega filozofa, strokovnjaka za telo in avtorja knjige Strah pred orgazmom. Videti ni bil niti malo zaskrbljen. »Tehnologije so bile vselej uporabljene tudi za zadovoljevanje spolnih potreb,« razloži. »Ljudje so se začeli fotografirati. Na Skypu se samozadovoljujejo pred svojimi fanti ali dekleti. Ljudem, starim od 15 do 30 let, ki pogosto igrajo videoigre in so navajeni doživljati čustva po tej poti, bo pornografija s poglobljeno izkušnjo seveda všeč.«

»Pomikamo se v smeri poliseksualnosti, ko ljudje ne bodo le v vertikalnih spolnih razmerjih, s svojimi možmi ali ženami, temveč tudi v horizontalnih: spremenljivih, kratkotrajnih,« dodaja. »Vsak se zdaj lahko preda neznancu ali neznanki in mu pri tem ni treba obvladovati svojega telesa. Poleg tega pa je to predajanje varno!«

Spolnost prek zastopnika

Kaj pa človeška plat tega? Spolnost prek povezave »ne nadomešča pravega spolnega odnosa. Pomaga ti odkrivati novo paleto občutkov,« mi je zagotovil umetnik in raziskovalec kibernetske spolnosti Yann Minh. Če razumem prav, je to približno tako kot v primeru radia, ki nikoli ni nadomestil tiska, ali televizije, ki nikoli ni nadomestila radia.

Yann, na primer, živi s svojo ženo. Vendar ima v eni od sob svojega stanovanja v Parizu še nooscaphe, nekakšno plovilo, s katerim potuje po medmrežju. Napravo sestavlja nekaj zmogljivih računalnikov, »haptična« miška (ki uporabnikom omogoča, da »trčijo« v objekte v navidezni resničnosti in občutijo gladko ali hrapavo površino), udoben naslanjač in ... spolne igrače.

S pomočjo te opreme lahko zdaj dejansko »spite« z drugimi ljudmi na medmrežju. Yann je preživel veliko časa v svetu navidezne resničnosti Second Life, ki je začel delovati leta 2003. Kolikor se spomnim, je šlo za domišljijsko mesto, v katerega so vsi lahko prišli igrat poljubne vloge, politične, poklicne in tako naprej. Pozabila pa sem na vlogo, ki jo ima tam spolnost. Yann pravi, da zdaj večina obiskovalcev prihaja tja samo zaradi nje. Ljudje, ki imajo sicer precej povprečno spolno življenje v resničnem svetu.

V majhni sončni sobi se prijaviva in vstopiva. Umetnikov avatar v Second Lifu je nenavaden: moder, z mačjim smrčkom, zajčjimi ušesi in jelenjimi rogovi. Zver vstopi v grajski stolp in se zažene v mrežo velikega pajka, da bi se z njim na hitro sparila. Medtem ko pajek seksa s svojim partnerjem, mi Yann razloži: »Veliko ljudi si na Second Lifu drzne početi stvari, ki jih v resničnem življenju nikoli ne bi. Sadomazohizem je tu zelo razširjen.«

Raziskovalec kibernetske spolnosti Yann Minh: Spolnost prek povezave ne nadomešča pravega seksa, ampak ti pomaga odkrivati novo paleto občutkov, kar ni izvedljivo v realnosti.«

Nekateri ljudje tu svojo spolnost živijo celo prek zastopnika. Yann se je denimo pogovarjal z neko žensko, ki je imela multiplo sklerozo in je umirala na negovalni postelji. »To ji je omogočalo, da je imela spolno življenje,« pravi. »Odkril sem, da so čustva pravzaprav lahko še globlja, če so dražljaji, ki jih dobiva telo, usklajeni z dramaturgijo - ne glede na šibkost fizičnih občutij.«

»Kljub navidezni resničnosti pa je tu veliko sočutja,« dodaja. »Ko me je nekoč objel neki avatar, me je to čustveno zelo prevzelo.«

Kaj vse bodo znale lutke čez pet let

Prevzetost občuti tudi Frédéric, ko seže po bokih Yurike ali Lilice. Rjavolaski z ozkima azijskima obrazoma, ki sedita na kavču v njegovem stanovanju blizu Lyona, imata prosojno kožo in negovane nohte; sta popolni. Yurika in Lilica sta silikonski lutki. Sedemintridesetletnik je vljuden, precej lep in dela na področju logistike. Na prvi pogled je videti kot v družbo vključen človek, ki je dovolj privlačen, da bi bil lahko s pravo žensko. Toda pred časom ga je preveč razočaralo njegovo dekle, ki ga je spravljalo ob živce. Njegovo mehko srce tega ni več preneslo. Yurika in Lilica mu podarjata tiho naklonjenost brez sporov. Njuna koža je prožna, kot bi bila prava. »Spolno imam raje Yuriko. Je bolj poredna,« pravi Frédéric. »Toda moja ljubljenka je Lilica. Njo imam dlje. Seveda pa se ne moreta kosati s pravo žensko, ker ne prevzemata pobude.«

To se bo, kot kaže, kmalu spremenilo. »Čez pet let bodo znale dihati s pomočjo pnevmatskega sistema, slediti človeku z očmi s pomočjo detektorjev gibanja in celo stokati,« pravi Jean-Philippe Carry, eden od snovalcev Frédéricovih lutk. Carry je soustanovitelj podjetja Doll Story, ki ga je v Lyonu ustanovil skupaj z japonskim družabnikom. Dotlej pa bo Frédéric vsak večer preživel objemajoč svoj par teles, prav toliko lepih kot negibnih. Ljubezenski trio sem ter tja preprosto sedi in skupaj gleda filme. Poželenje moškega do lutk se je pač ohladilo. Pogosta tragedija zakonskega življenja.

- - - Ažurirano - - -

Cécile Deffontaines 26.09.2015 12:02 / Finance 188/2015

In to naj bi bila novica? http://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/foto-ponudba-seks-v-zameno-za-prenocisce

Zaposleni so se tik pred otvoritvijo razstave odločili za stavko. Nasprotujejo razširitvi odprtosti muzeja na vse dni v tednu.

Po njihovih storitvah so skozi stoletja posegali nešteti nemoralneži in javni moralneži, tisti, ki so njihov blišč in bedo ovekovečili ne glede na njihov marginalizirani družbeni položaj in jim dodelili umetniško avreolo, ki skozi stoletja ni zbledela, pa so bili slikarji in kiparji. Tudi osrednji talenti med njimi.

Ovekovečili so jih v njihovem delovnem okolju ali na drugih kompozicijah, saj so pripadnice te najstarejše zimzelene obrti v kariere umetnikov često vskočile kot modelke, pripravljene na poziranje brez oblačil, in kdaj tudi usodneje, kot ljubezenske tolažnice ...

V Muzeju d'Orsay v Parizu so se odločili za prvi razstavni pregled teme prostitucije v vizualni umetnosti druge polovice 19. in na začetku 20. stoletja, za projekt z deli velemojstrov zahodne umetnosti, kot so Édouard Manet, Edgar Degas, Henri de Toulouse-Lautrec, Edvard Munch, Maurice de Vlamnick, Pablo Picasso, Félix Vallotton ali André Derain, ob tovrstnih težkokategornikih umetnostne zgodovine pa tudi z deli manj znanih umetnikov.

Blišč in beda obrti

Akcent izbora je na umetniški reprezentaciji prostitucije v Parizu, vtis likovnih del pa so se odločili dopolniti še s fotografijami, sodobnimi dokumenti policijskih obravnav prostitucije in izborom predmetov, povezanih z njo. Razstava z naslovom Blišč in beda: Podobe prostitucije 1850–1910 velja za težko pričakovan uvod Muzeja d'Orsay v jesenski del razstavne sezone, a so bili njegovi ljubitelji včeraj namesto napovedanega odprtja deležni kratkega sporočila muzeja na tviterju: »Zaradi stavke bo Muzej d'Orsay ta torek, 22. septembra, zaprt. Odprtje razstave Blišč in beda, napovedana za nocoj, odpade.«

V muzeju so se včeraj odločili za stavko, razlog za jezne obraze in zavihane rokave pa je bila napovedana sprememba urnika odprtosti muzeja. Podobno kot v mnogih drugih muzejih so tudi v Muzeju d'Orsay doslej ohranjali tradicijo, po kateri so vrata muzejev ob ponedeljkih zapahnjena, v njih pa dan izkoristijo za vzdrževalna in druga dela. Kot poroča spletni Artnet, bo to po napovedi, ki jo je potrdil francoski predsednik François Hollande, poslej v Muzeju d'Orsay drugače.

Dodaten dan odprtosti zaradi znižanja gneče v muzeju?

Dostopen bo vse dni, vladni argument za razširitev odprtosti muzeja na ponedeljke (sicer ne za vse, ampak le za določene skupine, predvsem šolarje) pa ni v pričakovanem dvigu statistike prodanih vstopnic na njegovih blagajnah v času osipa javnih sredstev – Muzej d'Orsay je seveda eden osrednjih v Parizu in ga je lani obiskalo okoli 3,5 milijona ljudi –, ampak, ravno obratno, v preprečevanju pretirane gneče v muzejih. Po tem načrtu naj bi se gneča v Muzeju d'Orsay, Louvru in Versaillesu, tradicionalno najbolj obleganih muzejskih turističnih magnetih v francoski prestolnici, z razširitvijo odprtosti znižala.

Zaposleni v muzeju so se odločili za stavko in v odprtem pismu aktualni kulturni ministrici Fleur Pellerin zapisali, da so za tovrstno razširitev urnika kadrovsko podhranjeni in neustrezno opremljeni, hkrati pa izrazili zaskrbljenost zaradi izgube edinega dneva v tednu, ko so se lahko posvetili vzdrževalnim in organizacijskim delom.

Po pisanju Le Monda ostaja muzej zaprt tudi danes, obiskovalci lahko ob vhodu vidijo le kratko sporočilo: »Muzej d'Orsay je zaradi družbenega konflikta izredno zaprt. Muzej d'Orsay vas vas prosi, da mu oprostite.« Podobno sporočilo so danes iz muzeja tudi tvitnili.

Vir: Delo

Milan Zupančič, obtožen trgovine z ljudmi trdi, da deklet nihče ni silil v prostitucijo.

"Nihče deklet ni silil v prostitucijo, za to so se odločale popolnoma samostojno," je nezadovoljen s sojenjem, v katerem mu, skupaj s soobtoženimi, tožilstvo očita trgovino z ljudmi, pred sodno palačo dejal prvoobtoženi Milan Zupančič.

Kot je povedal, so bila dekleta v lokalih zaposlene kot plesalke in spremljevalke, o tem, ali bodo gostom nudile tudi spolne storitve pa so se odločale same, brez pritiskov kogarkoli. Konec koncev, jim siljenja deklet v prostitucijo ne očita niti tožilstvo. Omenil je tudi izvedeniško mnenje, ki ga je sodišče obravnavalo na nekaj prejšnjih narokih in povedal, da so analize poslovanja povsem jasno pokazale, da so dekleta denar, ki so jim ga stranke plačevale za spolne storitve obdržale in ga niso delile z nikomer.

Po njegovih besedah so dekleta za uro spolnih užitkov strankam zaračunavale po sto evrov, če pa si je posameznik njihovo družbo zaželel tudi zunaj lokala, za ves dan ali več, je cena narasla tudi na 500 evrov in več. "Izračun, ki ga je možno razbrati tudi iz izvedeniškega mnenja je pokazal, da so dekleta, povprečno se jih je s prostitucijo redno ali občasno ukvarjalo približno 50, v nekaj letih zaslužile več kot tri milijone evrov," je dejal Zupančič, "zato nikakor ne držijo trditve, da so bile ves čas brez denarja."

Nezadovoljen je bil tudi z navedbami, da so dekleta dolgovala po več sto evrov za telefonske račune. "Dolgovale so telefonskim podjetjem in ne meni," je povedal, "poleg tega pa se temu ne čudim, saj so precej telefonirale na različne oddaljene konce sveta, kar seveda ni poceni."

Sodišče se je sicer v tokratnem nadaljevanju sojenja seznanilo s poročili, ki so jih o tajnem delovanju v lokalu Cabaret na Turjaku izvajali tajni policijski delavci. Poročali so, kako so prihajali v lokal, kjer jih je praviloma pričakal vodja lokala Zlatko Galijašević, ki jim je postregel s pijačo in se pozanimal, ali si želijo družbe deklet. Dekleta so nato prisedla in vsak gost naj bi z njimi spil vsaj dve pijači, od katerih je za vsako odštel po 25 evrov. Dekleta so nato sama nagovarjala goste, naj z njimi odidejo v sobe in si privoščijo spolno storitev.

Tisti, ki je hotel dekle odpeljati iz lokala, je naprej pri Galijaševiću poravnal sto evrov, kasneje pa dekletu izročil za določeno vsoto denarja. Na vprašanje, koliko bi ga stalo, če bi hotel z enim od deklet preživeti denimo tedenski dopust, je tajni policijski delavce dobil odgovor, da bi bilo to zelo drago, saj bi lastnik lokala z to zahteval po sto evrov na dan, koliko pa bi sama zahtevala za to, pa bi bila stvar dogovora, prav gotovo pa tudi to ne bi bila majhna vsota.

Tajni policijski delavci so se pri svojem delovanju največkrat srečali z dekletom, ki se jim je predstavila kot Rosi in ta jim je v pogovorih večkrat potožila, da je kronično brez denarja, da ima s podjetjem sicer sklenjeno pogodbo o delu, vendar pa je ta zgolj fiktivna, saj ne dobiva nobene plače, tako, da je njen edini zaslužek denar, ki jih stranke plačujejo za spolne storitve. Nekatera druga dekleta, s katerimi so se srečali tajni policijski delavci, pa se povedala, da plačo dobivajo redno, vendar pa jim, ko plačajo vse stroške, ostane bore malo. Sojenje se bo nadaljevalo sredi oktobra.

Zgodba je prišla na dan novembra 2012

Zgodba se je začela razpletati novembra 2012, ko so policisti in kriminalisti vstopili v nočne lokale Antonio v Komnu, Bolero v Trebnjem in Cabaret na Turjaku. Preiskovali so domnevno vpletenost v organizacijo najstarejše obrti, s katero se je ukvarjalo do več deklet (večinoma iz Ukrajine, Češke, Moldavije, Dominikanske republike), ki so bila nastanjena v preiskanih nočnih lokalih.

Posel je, kot ugotavlja tožilstvo, vodil in organiziral Milan Zupančič, Darko Vukomanović je domnevno urejeval prihod tujk v Slovenijo in za njih pridobival dovoljenje za bivanje in za delo barskih plesalk, nadziral ter vodil je menda delo deklet. V Antoniu je to menda opravljal sam, v Cabaretu je to bil po prepričanju tožilstva vodja lokala in natakar Zlatko Galijašević.

Samo Zupančič naj bi z izkoriščanjem deklet pridobil več kot dva milijona evrov premoženjske koristi: 1,360.000 z naslova spolnih odnosov, z naslova vračanja neto plač z dodatkom za prehrano 437.225 evrov, z naslova nedoseganja norme konzumacije pijač 169.200 evrov ter z naslova odškodnine za letni dopust 39.200 evrov.

Na zatožni klopi se je sprva znašel tudi Marko Plajnšek, ki je v trebanjskem nočnem lokalu Bolero vodil, organiziral in nadziral prostituiranje deklet, a se je v zameno za priznanje krivde pogodil s tožilstvom za nižjo kazen,. Pravnomočno je bil obsojen na triletno pogojno zaporno kazen s preizkusno dobo petih let, plačati bo moral še 10.000 evrov stranske denarne kazni.

Vir: Delo

The Duke of Burgundy - gurmanska pojedina za BDSM entuziaste in sloeskortove filomofile umazane provenience

https://www.youtube.com/watch?v=P-xIMBnclyA

Hot Girls Wanted - gurmanska malica za sloeskortove umazance

https://www.youtube.com/watch?v=o2dQojRHX9Q

Seksi transvestit, dons me lahko obdelaš od 15 do 17 pri strogi domini v lj. 070479708 sms ali klic

http://dubrovackidnevnik.rtl.hr/fotogalerije/dubrovnik-postaje-seks-destinacija-u-grad-uplovio-brod-pun-swingera-foto-video

http://www.zurnal24.si/brezposelne-napotuje-v-sluzbo-eroticnega-maserja-zavod-za-zaposlovanje-clanek-256308?fb_action_ids=10205358673673892&fb_action_types=og.likes

Bralka nam je posredovala zaposlitveni oglas, ki ga je na spletni strani objavil zavod za zaposlovanje. Z njim agencija za prirejanje plesnih in artističnih nastopov išče erotičnega maserja, kandidate pa na razgovore napotuje tudi zavod. Tam poudarjajo, da nimajo nobene podlage, da bi zavrnili objavo takšnega delovnega mesta.

Eno od mariborskih podjetij za prirejanje plesnih in artističnih nastopov želi za nedoločen čas zaposliti erotičnega maserja. Ponujajo mu tisoč evrov bruto mesečne plače.

"Zgleda, da bomo morali brezposelni res sprejeti vsako delovno mesto, tudi če je v nasprotju z našimi osebnimi prepričanji in vrednotami," oglas komentira bralka.

Zavod za zaposlovanje: Delodajalce moramo obravnavati enakopravno

Za pojasnila smo povprašali pristojne na zavodu za zaposlovanje, kjer pojasnjujejo, da se erotična masaža uvršča v skladu z mnenjem tržnega inšpektorata in gospodarskega ministrstva uvršča v standardno klasifikacijo dejavnosti in sicer v dejavnost nega telesa.

"Na podlagi tega sta bila poklica erotični maser in erotični plesalec dodana tudi v Standardno klasifikacijo poklicev pri statističnem uradu," pravijo na zavodu.

Zato morajo delodajalce, ki oddajo sporočilo o prostem delovnem mestu za omenjene poklice, obravnavati povsem enako kot druge delodajalce. "To pomeni, da ni podlage za zavrnitev objave takšnega delovnega mesta samo zato, ker gre za erotično masažo," so nam povedal.

Vsak sam mora sprejeti odločitev o opravljanju dela

Na vprašanje po kakšnem ključu se odločijo za napotitev brezposelnih na to delovno mesto, odgovarjajo da se o tem dogovorita brezposelna oseba in njen svetovalec, ko izdelata zaposlitveni načrt.

"Pri tem moramo pojasniti, da na zavodu za zaposlovanje ne napotujemo kandidatov na takšna delovna mesta – 'erotični maser', saj v evidenci brezposelnih dejansko nimamo prijavljenih oseb, ki bi imele poklic erotični maser opredeljen kot zaposlitveni cilj. Tega posebej ne izpostavljamo tudi v svetovalnem pogovoru, saj menimo, da mora zaradi specifičnosti poklica, ki sicer ni inkriminiran, vsak sam pri sebi sprejeti odločitev glede njegovega opravljanja," še pojasnjujejo.

Delo, 08.09.2015 00:00:00

Novinarski romantik sredi pokvarjenega sveta

Vprašalnik Ljubljanapolisa: Jurij Popov »Z leti sem navezal veliko stikov in virov nikoli nisem kompromitiral, saj sem želel spoznati svet prostitucije«

Pri 64 letih je najbrž eden zadnjih ljubljanskih novinarskih romantikov. Na facebooku, kjer je zelo aktiven (»zato, da sem si razširil informacijsko bazo«), se je opisal kot voajer, ki se klati po Sloveniji in svetu z beležnico, mikrofonom in fotoaparatom. Poleg neštetih pristnih oddaj v dokumentarnem programu Radia Slovenija ga poznamo tudi kot pisatelja in fotografa. Veliko je raziskoval (domačo) prostitucijo in trgovino z ljudmi, zdaj med drugim piše knjigo o Ljubljani. Popov. Samouk Jurij Popov.

Rok Šinkovc

Se strinjate, da ste nekakšen novinarski multipraktik?

Vedno sem čutil potrebo po družbenem angažiranju. V novinarstvu, kakršnega jaz zagovarjam, moraš biti po svoje vsestranski. Na mnogo področjih moraš vedeti precej več kot povprečen človek. Četudi sem večino poklicne poti preživel na Radiu Slovenija, sem novinarstvo vzljubil skozi fotografijo. Kolegi, na primer Marjan Ciglič ali Edi Šelhaus, so me v fotografiji veliko naučili ali pa me vsaj poslušali. Uživam na terenu, uživam med ljudmi. Ne maram pa novinarske 'šalabajzerije', ki je je zadnja leta veliko, od napačnega pisanja, zavajanja, senzacionalizma ... Nikoli ne bi mogel delati v rumenem mediju.

Že pred 16 leti ste s prvo knjigo dregnili v gnezdo prostitucije. Kako stanje na tem področju vidite danes?

Stanje pri nas lahko opišem kot 'ne tič ne miš'. Argumentov za prepoved prostitucije je toliko kot proti njej. Recimo, da je, seveda tudi pri nas, še vedno glavna težava v moralni spornosti posla. Tudi po dvajsetih letih raziskovanja prostitucije pa trdim, da bi potrebovali organizacijo, ki bi se ukvarjala s to problematiko. Poleg tega pogrešam temeljno raziskavo na tem področju, ki je nismo imeli nikoli. Seveda zahteva veliko dela in denarja, saj potrebuješ cele raziskovalne time strokovnjakov. Kajti tu prideš na področje, ki je brez glasu. Prostitutke ga namreč nimajo. Tudi ko so po tujini sprejemali zakonodajo z njihovega področja, jih nikoli nihče ni nič vprašal. Celo v državah, kjer je prostitucija zapisana v njihov kulturni vzorec. Lahko pa rečem, da se je zadnja leta pri nas stanje umirilo in se ustalilo v nekih okvirih, ki so še sprejemljivi. Pri nas ni na tem področju nobenih ekscesov ali pa so zelo redki. Se je pa najbrž, čeprav v zadnjem času sceno spremljam manj intenzivno, spremenila narodnostna struktura. Včasih je bilo pri nas več predstavnic iz Dominikanske republike, Ukrajine in Rusije, jugovzhodna Evropa ni bila tako močno zastopana.

Kako so vas neposredni udeleženci, prostitutke ali zvodniki, sprejeli? Bržčas niso navdušeni nad novinarskim brskanjem po njihovem vsakdanjiku.

Z leti sem navezal veliko stikov in virov nikoli nisem kompromitiral, saj sem želel spoznati ta svet. Zato so mi zaupali. Toda zgodba ene ljubljanske prostitutke je samo njena zgodba, to pač ni vzorec. Stanja ne smemo generalizirati skozi eno ali nekaj oseb. Mnogo pogovorov potrebuješ, da prideš šele do začetne stopnje generalizacije pojava. Tudi pri nas se prostitucija še kako spreminja. Še vedno pa je to del družbe, ki je povsem na dnu. Samo še prostituti so na slabšem kot prostitutke, saj imajo težave s spolno identiteto in se pogosto razglašajo za 'hetero', strežejo pa moškim. Niti prostitutke jih ne cenijo. Mnogi sicer menijo, da podpiram legalizacijo prostitucije, vendar se motijo.

O prostituciji sicer pišete že tretjo knjigo, a vseeno ste se lažje oziroma bolj dejavno angažirali neposredno pri boju proti trgovini z ljudmi.

Pomagal sem pri ustanovitvi organizacije Ključ, ki je zelo aktivna na tem področju. Veste, v svetu se po eni strani množijo deklaracije, konvencije ..., pojav trgovine z ljudmi pa se nenehno širi. Politika pač sprejema papirje 'pro forma', ko pa prebereš dokument, vidiš, da je prav sama trgovina pojav, ki podpisnike najmanj zanima. Dejansko stanje je katastrofalno, svet je danes res pokvarjen do konca. Pišem namreč tudi knjigo, v kateri bi Slovencem pojasnil, kaj pravzaprav sploh je trgovina z ljudmi in kako je razširjena.

Tudi pri nas?

Seveda. Pri nas smo imeli največjo trgovino z ljudmi zagotovo v gradbeništvu, vendar tega nihče ni hotel ali zmogel priznati. Dveh osnovnih pojmov nihče ne omenja, zato se pojavljajo različne interpretacije. Nikjer ni opredeljeno, kako je nekdo postal lastnik nekoga, da z njim trguje, in kje je tisti vpliv, ki tega ne dovoljuje več. In drugo, kar ni definirano: kakšen je položaj tistega, ki kupi človeka. Podobno kot pri zvodništvu. Kot dejavnost je seveda prepovedana, a nihče ne zna pojasniti, kdo točno in zakaj je zvodnik. Z leti sem prišel do spoznanja, da je v Sloveniji vse tako kot drugje. Nismo nobena izjema. Imamo delavce, ki jih nekdo sili v stanovanje in jim nato določa ceno, mar ne? Zelo hitro bi lahko prišli do odgovora, da imamo v takšnem dojemanju opravka z žrtvijo. Gradbeništvo, prostitucija, nočni lokali, druge oblike kriminala ... vse je prepleteno. Proučeval sem stanje v migrantski prostituciji, ki je je v Evropi okoli 65 odstotkov; domača se je namreč malce umaknila. Toda nihče se odgovorno ne vpraša, kako je denimo prostitucija povezana z zapiranjem podjetij, posledično z brezposelnostjo žensk, ki v tej sivi ekonomiji iščejo rešilno bilko za nekaj denarja za svoje otroke. Občasne prostitucije je zelo veliko, tudi pri nas.

Pri vsem delu pa najdete še čas za pisanje knjige o Ljubljani ...

Zelo rad imam to mesto. Pišem sicer brez založnika in iz svojega žepa. Trdim, da vse, kar se dogaja v Ljubljani, izveš na Prešernovem trgu. Od domačinov in tujcev, od mode do dogodkov. Prešernov trg je srce Ljubljane. Ugotavljam pa tudi, da mnogi Ljubljančani več vedo denimo o Parizu kot o Ljubljani. Ker svojega mesta pogosto ne vidiš, jaz zdaj poskušam drugače. Sprehajam se, fotografiram, in tako Ljubljano res vidim. Od petih osnovnih novinarskih vprašalnic je zame ključna le ena – zakaj. Moja novinarska naloga je, da to, kar je dobro, predstavim kot dobro s stvarnimi ocenami. Ne napihujem in ne minimaliziram stvari. In tudi ne solim pameti.

Publicist in fotograf, z dušo pa še planinec in športnik Jurij Popov

Foto Roman Šipić

V strežnike spletne strani Ashley Madison, ki je ponujala diskreten iskalnik oseb za varanje partnerjev, so pred dobrim mesecem vdrli hekerji. Ukradli so podatke o skoraj vseh uporabnikih in jih ta torek v celoti javno objavili na spletu. Gre za zbirko e-poštnih naslovov, imen in priimkov ter celo številk kreditnih kartic približno 36 milijonov potencialnih prešuštnikov in prešuštnic.

http://www.siol.net/novice/tehnologija/racunalnistvo/2015/08/ashley_madison_vdor.aspx

Šefe, kdaj smo mi na vrsti?

Po poročanju znane radijske postaje(RA) (Vir: http://svet24.si/clanek/novice/slovenija/55d116e2b7dd1/svingerska-plaza-tudi-v-sloveniji) naj bi skupina Pirančanov vložila na občinski upravi predlog za ustanovitev svingerske plaže na delu slovenske obale med Strunjanom in Mesečevim zalivom. Tovrstno druženje iz znane rovinjske plaže so na Hrvaškem "uspešno" pregnali; osebno sem za da bi bila pobuda Pirančanov sprejeta Upam da bojo pometli s tabuji in predsodki...

Na festivalu Fringe v Edinburgu je pozornost pritegnila predstava Hula House, v kateri je gledališče v sodelovanju z Angleškim kolektivom prostitutk poustvaril prizorišče bordela za intimnejšo izkušnjo težav v seksualni industriji.

Zanimivo sicer predstava gledališke skupine Permanently Visible ni prva, ki je probleme seksualnega izkoriščanja premaknila na prizorišče izven gledališkega odra. Pred petimi leti je strašljiva igra Roadkill po besedilu Stef Smith in v režiji Core Bissett pobrala vse velike gledališke nagrade na Fringu. Obe predstavi sta občinstvo postavile v vlogo voajerjev in prič, a sta zavzeli drugo problematiko znotraj obsežnega polja seksualne industrije. Roadkill je kot odziv na trgovino z ženskami v središče postavil zgodbo mlade punce iz revnega okolja, katere obisk tete, ki naj bi ji pomagala najti delo, se spremeni v ugrabitev in prisilno prodajanje telesa.

Resnične zgodbe iz seksualne industrije

Jenny Kondol in Sarah Xanthe pa sta v Hula House spregovorili o ženskah, ki se za prostitucijo odločijo zaradi preživetja. Preden bo septembra na ogled v Londonu na festivalu o feminizmu, sproža različna mnenja na festivalu Fringe v Edinburgu, uprizorjena v stanovanju Kondolinega očeta, ki odigra tudi svojo vlogo.

15-člansko občinstvo pospremi v bordelsko sobo in se nato kot varnostnik postavi ob vrata. Avtorici in igralki se prelevita v prostitutki odigravata resnične zgodbe iz seksualne industrije. V predstavi prevzameta vlogi mladih žensk, ki sta se spoznali na univerzi in se po študiju podali v prostitucijo, da bi odplačali študentske dolgove in preživeli svojo mlado družino.

Zavzeti se za tiste, katerih glas ni slišan

Njuna želja je, da občinstvo ne ostane neprizadeto, temveč se neposredno sooči z realnostjo življenja seksualnih delavcev, od katerih se jih je mnogo ujelo v past industrije zaradi ekonomske nujnosti. Gledalce s provokativnimi igrami izzivata, da se spopadejo s svojim razumevanjem seksualnega dela in razlogov, ki posameznike privedejo v to, začneta pa z osebnimi vprašanji gledalcem, kot na primer ali so že kdaj plačali za seks.

Dogodek sta razvili v sodelovanju z Angleškim kolektivom prostitutk in v predstavi uporabita tudi zvočne posnetke intervjujev s seksualnimi delavkami. "Naša gledališka skupina sledi ideji, da se zavzamemo za tiste, katerih glas ni slišan, posebej za ženske," je povedala Kondolova. "Ko sva se poglabljali v tematiko seksualnega dela, sva ugotovili, da o tem zares moramo spregovoriti in pokazati, da gre za množico popolnoma normalnih ljudi, ki se morajo zateči v to delo zaradi preživetja," je dodala.

Preden sta predstavo prvič izvedli pred občinstvom, sta jo odigrali tudi za ženske v kolektivu, ki so z njima delile svoje zgodbe, saj sta želeli njihovo odobritev.

Neposredna izkušnja pomaga pri dojemanju kompleksne tematike

Le v Veliki Britaniji je po oceni od 60.000 do 100.000 seksualnih delavcev. Prostitucija sicer ni ilegalna, so pa protizakoniti zvodništvo, lastništvo bordela in ponujanje svojega telesa za denar. Kot opozarjata gledališki avtorici, stigmatizacija seksualne industrije povzroča le nadaljnjo ranljivost in ogroženost vpletenih.

"Ljudje morajo spoznati, kaj se dogaja in da je dekriminalizacija bistvena za varnost žensk," pravi Kondolova. "Tematika vsekakor ni črno-bela, težko je reči, kaj je prav in kaj narobe, zato je še bolj pomembno, da občinstvo pripeljemo neposredno v prostor, da začutijo kakšna so življenja seksualnih delavk. Podobno kot bi rekli: Če se pogledate od bližje, niste tako drugačni od teh žensk, kot bi morda radi verjeli.'"

Vir: RTVSlo

Izvedenka pojasnjuje, da so imela dekleta natančno določeno normo za prodajo pijač in število spolnih stikov

»Analiza podatkov o poslovanju podjetja ZUVU, osebne storitve d.o.o., je pokazala, da približno 14 odstotkov dnevnega prometa v lokalih niso zabeležili v svojih bilancah,« je na sojenju Milanu Zupančiču in soobtoženim, ki jim tožilstvo očita trgovino z ljudmi, povedala izvedenka ekonomske stroke Mateja Gubanec.

Gubančeva, avtorica izvedeniškega mnenja, ki ga je na prošnjo strank do zdaj še štirikrat dopolnila, je povedala, da je svoje izračune naredila izključno na podlagi zelo obsežne in izredno natančne poslovne dokumentacije podjetja ZUVU.

Kot je razložila, so listine o poslovanju lokalov Antonio v Komnu, Bolero v Trebnjem in Cabaret na Turjaku pokazale, da so dnevno beležili prodajo pijač, hrane pa tudi dohodke od spolnih storitev tam zaposlenih deklet. Iz podatkov je razvidno, koliko deklet je na določen dan delalo, koliko pijače jim je uspelo »prodati,« kolikokrat so gostom nudile spolne storitve in koliko denarja so morale vrniti delodajalcu, če niso izpolnile zelo natančno določene norme.

Gubančeva je povedala, da so morala dekleta povprečno na mesec delodajalcu vrniti 240 evrov, ker niso prodale določenega števila pijač ali pa so premalokrat odšle z gosti v gornje prostore. Izračun je pokazal, da so imela dekleta (zaposlenih naj bi jih bilo od 45 do 66) na mesec povprečno od 21 do 30 spolnih stikov, nedoseganje norme pa so morale nadomestiti z večjo prodajo pijač ali z vrnitvijo dela svojega denarja.

Samo Milan Zupančič naj bi z izkoriščanjem deklet pridobil več kot dva milijona evrov premoženjske koristi: 1,360.000 evrov od spolnih odnosov, 437.225 evrov z naslova vračanja neto plač z dodatkom za prehrano, 169.200 evrov z naslova nedoseganja norme konzumacije pijač ter 39.200 evrov od odškodnin za letni dopust.

Evidenca in izjave prič

Podatki, ki jih je navzočim na glavni obravnavi nizala izvedenka Gubančeva, so razburili obtoženega Milana Zupančiča. Njeno izvajanje je nekajkrat prekinil z besedami, »to ni res,« nekatere njene navedbe pa so ga spravile v smeh. Po nekaj opozorilih, naj se vede dostojno, pa ga je predsednica senata, sodnica Katarina Turk Lukan, napotila iz dvorane.

Njegov zagovornik, odvetnik Gorazd Fišer je nato ugotovil, da v izvedeniškem mnenju in njegovih štirih dopolnitvah nikjer ni podatka, ki bi dokazoval, da so morala dekleta za nedoseganje norme delodajalcu iz svojega žepa povprečno plačevati po 340 evrov na mesec. Gubančeva je na to odgovorila, da je ta vsota rezultat natančne evidence za vsako od deklet za vsak dan, da torej izhaja iz poslovne dokumentacije podjetja. Fišer je nato predočil listino iz izvedeniškega mnenja, iz katere izhaja, da ugotovitve ne temeljijo na zaseženi dokumentaciji, ampak tudi na izjavah zaslišanih prič, med katerimi so bili tudi zaposleni v lokalih. Gubančeva je poudarila, da vsi izračuni v izvedeniškem mnenju izhajajo izključno iz podatkov iz zasežene dokumentacije, se pa je seznanila tudi z izjavami zaslišanih prič, vendar njihova vsebina ni vplivala na matematične izračune. Sojenje se nadaljuje.

Razplet zgodbe

Zgodba se je začela razpletati novembra 2012, ko so policisti in kriminalisti vstopili v nočne lokale Antonio v Komnu, Bolero v Trebnjem in Cabaret na Turjaku. Preiskovali so domnevno vpletenost v organizacijo najstarejše obrti, s katero se je ukvarjalo več deklet (večinoma iz Ukrajine, Češke, Moldavije, Dominikanske republike), ki so bila nastanjena v nočnih lokalih.

Posel je, kot ugotavlja tožilstvo, vodil in organiziral Milan Zupančič, Darko Vukomanović je domnevno skrbel za prihod tujk v Slovenijo, zanje pridobival dovoljenje za bivanje in za delo barskih plesalk ter nadziral delo in prostituiranje deklet. V Antoniu je to menda opravljal sam, v Cabaretu je to bil po prepričanju tožilstva vodja lokala in natakar Zlatko Galijašević.

Na zatožni klopi se je sprva znašel tudi Marko Plajnšek, ki je v trebanjskem nočnem lokalu Bolero vodil, organiziral in nadziral prostituiranje deklet, a se je v zameno za priznanje krivde pogodil s tožilstvom za nižjo kazen. Pravnomočno je bil obsojen na triletno pogojno zaporno kazen s preizkusno dobo petih let, plačati bo moral še 10.000 evrov stranske denarne kazni.

Izvajanje sodne izvedenke je Milana Zupančiča prisililo v smeh, zato ga je sodnica napotila iz dvorane.

Vir: Delo

Moškisvet.com 17. julij 2015

Za vas smo čez dan obiskali nekaj bolj ali manj znanih lokacij v Ljubljani, kjer se moški in ženske predajajo mesenim užitkom. Verjeli ali ne, nekatere še posebej vzburjajo Žale.

Končno je tudi v našo deželo posijalo sonce, ki je marsikoga navdalo s prav posebno seksualno energijo. Nekateri se ob lepem poletnem vremenu še toliko raje odločijo, da bi poskusili tisto, o čemer že dolgo sanjarijo, a še vedno niso zbrali dovolj poguma za ključni korak. In prav poletje je kot idealno za seks v naravi.

Žale

Žale niso samo poslednje domovanje naših ostankov. Ponoči se namreč makadamsko parkirišče pred Plečnikovo umetnino spremeni v pravi mali avto kamp, kjer se v glavnem srečujejo pohotni mešani parčki. Njim se lahko pridružijo neznanci za sodelovanje ali zgolj opazovanje. Primeren čas za vročo aktivnost je okoli polnoči in traja vse do jutra. Včasih se tam odvijajo celo organizirani seksi, zlasti v vročem poletju, saj sta v bližini visoka trava in koruza, ki nudita še dodatno varnost pred poznimi sprehajalci.

Obrežje Save pri Črnučah

Edino mesto, ki ponuja seks ob vodi, se nahaja na obeh bregovih reke Save, natančneje na zgornji strani savskega mostu, ki povezuje Bežigrad s Črnučami. Po navadi je plaža zbirališče gejev in heteroseksualnih parov, ki svoje jeklene konjičke parkirajo pod kitajsko restavracijo. Pogosto ste lahko priča, kako dama oralno zadovoljuje svojega partnerja kar ob reki. To je nekoliko tvegano, saj si na takšen način hitro pridobite nezaželeno občinstvo. Tisti, ki si želijo več zasebnosti, se skrijejo v gozdiček, do katerega vodijo ozke poti, ki so bile neštetokrat prehojene z enim in istim namenom: poiskati ali vsaj skrivaj opazovati adrenalinski seks v naravi.

Na obrežju reke se nahajajo tudi grmičaste oaze, ki so dobro opremljene s slikami golih žensk in nudijo dodatno stimulacijo za samozadovoljevanje tamkajšnjim voajerjev. Starostna meja ni določena, večino sicer predstavlja starejša populacija, a se med njimi znajdejo tudi postavna dekleta in mladi pohotni žrebci.

Park Tivoli

Znano je, da so mestni parki prestolnic po Evropi priljubljeni kraji ljubiteljev seksa v naravi, predvsem gejev. Tudi Tivoli ni izjema, saj velja za najstarejše zbirališče homoseksualcev pri nas. Za začetnike naj bi bilo posebej priporočljivo zatemnjeno parkirišče na spodnji strani bazena. Teren se nato dviga po ozki potki ob tivolskem bazenu, vse do gozdnatega predela za ledeno dvorano. Kadar so vremenske razmere ugodne, se za omenjeno dvorano odvijajo prave orgije, v katerih sodelujejo zgolj fantje. Tudi zapuščen Belvi je idealen in poznan kot mesto, primerno za neobremenjen moški seks. Najbolj ugoden čas za obisk je ob vikendih ali med tednom, ko se zvečeri.

Živalski vrt

Javna parkirišča so priljubljena mesta, kjer se zbirajo seksa željni posamezniki. Tudi tisto pred živalskim vrtom je poznano po nočnih vragolijah, ki jih običajno počnejo pari kar v avtomobilih. Lokacija kot takšna ni primerna za seks na prostem, saj mimo parkirnih prostorov vodi tako imenovana 'večna pot', ki je dobro osvetljena in prometna.

Najpogostejša praksa je, da se na parkirišče pripeljejo tisti, ki so se v hipu odločili za seks. Pozno ponoči, ko že vsi spijo, tudi živali, lahko po mili volji za trenutek pozabite na glasnost vzdihljajev.

Ljubljanski grad

Za konec smo obiskali še simbol Ljubljane, grad. Ta je čez dan oblegan s strani zvedavih turistov, zvečer pa se prelevi v zbirališče ljubiteljev adrenalinskega seksa. Pari se po navadi zapeljejo na peščeno parkirišča, ki se nahaja pred vhodom v sam grad. Erotični prizori se odvijajo na okoliških klopcah ali leseni ograji. Čeprav so mestne oblasti na cesto, ki vodi do gradu, namestile zapornico, so pohotneži primorani parkirati svoje avtomobile tik pod vrhom in se do želene lokacije sprehoditi.

Predstavili smo vam le nekaj najbolj razvpitih točk v Ljubljani, ki zagotavljajo mesene užitke, vseeno pa velja opozoriti, da takšno vedenje sicer ni primerno, tako da če ravno ne želite plačati kakšne globe, te stvari raje počnite doma ...

Jože G., obiskovalec lokala Cabaret, pravi, da se je za ceno spolnih storitev dogovarjal z dekleti in jim tudi plačal.

»Če bi mi vrnili denar, ki sem ji ga posodil, danes ne bi bili tukaj,« je na sojenju Milanu Zupančiču in soobtoženim, ki jim tožilstvo očita trgovino z ljudmi, povedal obiskovalec lokala Cabaret na Turjaku Jože G.

Jože G. je povedal, da je v nekem obdobju v lokal Cabaret na Turjaku zahajal redno, od dvakrat do štirikrat na teden. Družil se je z barskimi plesalkami, jim plačeval pijačo, kot je povedal, so dekleta včasih spila tudi po pet steklenic šampanjca, od katerih je ena stala 145 evrov, uporabljal pa je tudi njihove spolne storitve. Te so se izvajale v prostorih nad lokalom. Za ceno se je dogovoril z vsakim dekletom posebej. Če je hotel katero od plesalk odpeljati iz lokala in z njo preživeti vso noč, je najprej pri blagajni lokala plačal 150 evrov, nato pa je, največkrat doma, dekletu za spolni odnos plačal še posebej. Cene so znašale od 500 do 200 evrov ali manj. Povedal je še, da je natakarju v Cabaretu Zlatku Galijaševiću posodil 5000 evrov, ki pa mu jih ta ni vrnil oziroma mu jih ni vrnil v celoti. »Še več,« je povedal Jože G., »Galijašević je začel trditi, da sem jaz dolžan njemu, grozil mi je in mi pošiljal neprijetna telefonska sporočila. Zato sem odšel na policijo in vse prijavil.«

Dva milijona zaslužka z izkoriščanjem deklet

Na številna vprašanja obrambe pa tudi obdolženih je povedal, da je bila cena za odhod dekleta iz lokala vedno ista, namreč 150 evrov, in da je s tem plačal spremstvo. Za spolne storitve in njihovo ceno pa se je individualno dogovarjal z dekleti, ki jim je tudi izročil denar.

Kriminalisti so nato sredi novembra 2012 potrkali na vrata nočnih lokalov Antonio v Komnu, Bolero v Trebnjem in Cabaret na Turjaku. Preiskovali so domnevno vpletenost v organizacijo najstarejše obrti, s katero se je ukvarjalo do 49 deklet (večinoma iz Ukrajine, Češke, Moldavije, Dominikanske republike), ki so živela v preiskanih nočnih lokalih.

Posel je, kot trdi tožilstvo, vodil in organiziral Milan Zupančič, Darko Vukomanović je domnevno urejeval prihod tujk v Slovenijo ter zanje pridobival dovoljenje za bivanje in za delo barskih plesalk, nadziral ter menda vodil je delo in prostituiranje deklet. V Antoniu je to menda opravljal sam, v Cabaretu pa, kot pravi tožilstvo, vodja lokala in natakar Zlatko Galijašević.

Samo Zupančič naj bi z izkoriščanjem deklet pridobil več kot dva milijona evrov premoženjske koristi: 1.360.000 iz njihovih spolnih odnosov, iz vračanja neto plač z dodatkom za prehrano 437.225 evrov, iz nedoseganja norme konzumacije pijač 169.200 evrov ter iz odškodnine za letni dopust 39.200 evrov. Sojenje se nadaljuje.

Vir: Delo

Tudi jaz se ne bi izpostavljal, če bi mi ZG, tam je bil natakar, vrnil denar, ki sem mu ga posodil,« je včeraj na sodišču pripovedoval možakar, ki je bil konec leta 2010 pogost gost turjaškega nočnega lokala.

...Prebrali so tudi Aljonino izpoved, češ da je bil pogosto njena stranka, nagovarjal jo je tudi k poroki in obljubljal, da ji bo zapisal polovico hiše. Ko ga je zavrnila, naj bi ji grozil (med drugim, da jo bo povozil na cesti), klical pa tudi njene starše v Ukrajino.

https://www.dnevnik.si/1042717806/kronika/sojenje-zaradi-trgovine-z-ljudmi-cedne-prostitutke-so-imele-dosti-dela-

John Sewel, poznan tudi kot Lord Sewel, je po objavi posnetka odstopil s položaja podpredsednika zgornjega doma.

Eden najvidnejših članov britanske lordske zbornice je včeraj predal svoj mandat, le nekaj dni zatem, ko ga je skrivna kamera, ki so jo nastavili novinarji tabloida Sun, posnela, kako v družbi prostitutk jemlje kokain.

John Sewel, poznan tudi kot Lord Sewel, je po objavi posnetka odstopil s položaja podpredsednika zgornjega doma britanskega parlamenta in iz več parlamentarnih odborov. Hkrati je bil tik pred tem, da postane prvi član zbornice, ki bi bil iz nje izključen na podlagi novih pravil, ki jih je sam pomagal uvesti. Od članov zbornice se namreč zahteva, da se vedejo spoštljivo, sicer jih lahko njihovi poslanski kolegi z glasovanjem izključijo. Toda Sewel je včeraj sprejel edino razumno odločitev in odstopil.

V javnost so poleg fotografij, na katerih 69-letni akademik in nekdanji minister, oblečen v nedrček, jemlje kokain, pozornost vzbudile tudi njegove izjave, ki jih je Sunu uspelo ujeti na videoposnetek. Sewel je bil v njih močno kritičen in žaljiv do nekaterih politikov, med njimi do predsednika vlade Davida Camerona, župana Londona Borisa Johnsona ter nekdanjega laburističnega premiera Tonyja Blaira.

Veliko je govoril tudi o trenutnem boju za novega vodjo laburistične stranke, katere član je bil vse do prejšnjega tedna. Predsednica lordske zbornice Lady D'Souza je vedenje svojega kolega označila za »šokantno in nedopustno«, reševanje zadeve pa predala londonski metropolitanski policiji.

Lord Sewel, ki ga zdaj preiskujejo policisti, se je včeraj opravičil za svoje ravnanje. »Upam, da bo moja odločitev omejila škodo, ki sem jo povzročil instituciji, ki jo zelo spoštujem,« je poudaril v odstopni izjavi.

Vir: Delo

Ameriška prositutitka, ki jo je moški, s katerim se je dogovorila za srečanje, napadel, je uspela njegovo pištolo uperiti vanj in ga ustreliti. S tem pa ni rešila le svojega življenja, temveč življenja mnogih žensk, saj policisti sumijo, da gre za serijskega morilca, ki je moril v več zveznih državah.

Ameriška prostitutka, identificirana kot Heather, je odgovorila na svoj oglas na spletni strani, na kateri je ponujala svoje usluge. Ko se je z moškim dogovorila za srečanje in je ta potrkal na njena vrata, pa je takoj vedela, da se je znašla v smrtni nevarnosti.

Moški ji je namreč ob trebuh pritisnil pištolo, jo začel daviti in vleči po hiši. Med prerivanjem je prijela za grablje, napadalec pa je za trenutek odložil pištolo, da bi ji orodje vzel iz rok. Heather je izkoristila priložnost, pograbila pištolo ter napadalca ubila.

Ko je policija preiskovala prizorišče napada, pa je naletela na presenečenje.

Napadalec, Neal Falls, na prvi pogled ni bil posebej sumljiv. 45-letni nekdanji varnostnik brez policijske kartoteke je v preteklosti storil le nekaj manjših prometnih prekrškov. Preiskovalcem pa je v oči padlo dejstvo, da napadalec pri sebi ni imel denarja. Zakaj bi moški obiskal prostitutko brez denarja? Na to vprašanje je odgovoril pregled prtljažnika njegovega avtomobila. V njem so namreč našli lisice, dve sekiri, mačeto, velike plastične vrečke za smeti, neprebojni jopič ter lopato in sredstvo za beljenje.

Policija je zato prepričana, da ženska ni rešila le svojega življenja, temveč je rešila tudi številna življenja drugih žensk. V njegovem žepu so namreč našli listek s seznamom imen lokalnih prostitutk, ki jih je najbrž imel namen poiskati in napasti. Aktivno preiskujejo možnosti, da bi lahko bil Falls serijski morilec, ki je moril v več zveznih državah.

Povezali so ga z izginotjem štirih prostitutk iz Las Vegasa, katerih razkosana trupla so našli v Illinoisu. Poteka preiskava, ki ugotavlja, ali je povezan s še drugimi nepojasnjenimi umori po ZDA, zaradi česar analizirajo vzorce DNK.

Načelnik Steve Cooper, detektiv iz Charlestona, je za Charleston Gazette-Mail povedal, da je njegov oddelek za pomoč prosil FBI. "Pomagajo nam pri vnosu primera v nacionalno bazo, do katere dostopa večina policijskih agencij po državi," je povedal.

Prostitutka se je za las izognila smrti. V prerivanju z napadalcem si je poškodovala hrbtenico in izpahnila ramo. V zapor ji ne bo treba, ker so policisti ugotovili, da ga je ubila v samoobrambi.

Vir: 24ur