Japonski župan: Spolno zasužnjevanje med vojno je bilo nujno

Župan Osake je razbesnel z izjavo, da je bilo zasužnjevanje tisoče žensk med II. svetovno vojno nujno za ohranjanje discipline.
Tokio - Župan Osake Toru Hašimoto je predvsem sosednje države razbesnel z izjavo, da je bilo sistematično ugrabljanje in posiljevanje žensk pred in med drugo svetovno vojno nujno za ohranjanje discipline med japonskimi vojaki. "Če hočeš, da se vojaki nekoliko spočijejo od okoliščin, v katerih mimo njih letijo krogle, je sistem žensk za tolažbo nujno potreben. To je jasno vsem," je povedal Toru Hašimoto. Po poročanju ameriške tiskovne agencije AP je še dodal, da ni jasnih dokazov, ki bi kazali na to, da so bile ženske v vojaških javnih hišah v prostitucijo prisiljene.
Njegove izjave se nanašajo na t. i. "ženske za tolažbo", žrtve vojne, ki jih je japonska vojska med zadnjo svetovno vojno prisilila v prostitucijo. Po ocenah zgodovinarjev je bilo v spolno suženjstvo prisiljenih več kot 200.000 žensk, predvsem iz Korejskega polotoka in Kitajske pa tudi Indonezije, Filipinov in Tajvana.
Japonsko razumevanje dogajanja med drugo svetovno vojno je bilo pogosto kamen spotike v odnosih s Kitajsko in Južno Korejo. Tiskovni predstavniki južnokorejskega zunanjega ministrstva je izjave Hašimota označil za "obžalovanja vredne". "Svetovna javnost priznava, da gre pri vprašanju t. i. žensk za tolažbo za posilstva med drugo svetovno vojno, ki so jih zagrešile japonske sile, z njimi pa kratile človekove pravice," je povedal. Odzvalo se je tudi kitajsko zunanje ministrstvo, od koder so sporočili, da so nad izjavami šokirani. "Novačenje spolnih suženj je bil velik zločin, ki ga je zagrešila japonska vojska. Nad izjavami japonskih politikov smo šokirani in ogorčeni," so sporočili.
Kitajska je še sporočila, da sporne izjave župana le odslikavajo politiko japonskega premiera Šinza Abeja, ki je leta 2007 zanikal, da so bile "ženske za tolažbo" prisiljene v prostitucijo. Prav tako kot Hašimoto je trdil, da o množičnih spolnih zlorabah ni dokazov. Pozneje se je zaradi ogorčenja domače in tuje javnosti za izjavo opravičil in povedal, da povsem podpira t. i. Izjavo Kono. To je leta 1993 sprejel takratni premier Johei Kono. V njej je priznal odgovornost za trpljenje več tisoč žrtev in se jim opravičil.

Vir: Delo