Devetsto tisočakov je dokazano zaslužil zakonito
Odvzem premoženja Tožilstvo od Milana Zupančiča, ki je obtožen trgovine z ljudmi, zahteva »le« še 2,9 milijona evrov
Specializirano državno tožilstvo je od Milana Zupančiča, ki je v kazenskem postopku zaradi domnevne trgovine z ljudmi, in njegovih bližnjih družinskih članov ter dveh pravnih oseb v pravdi za odvzem premoženja nezakonitega izvora najprej zahtevalo slabih 3,8 milijona evrov, a je znesek zdaj oklestilo za 900 tisočakov.
»Ne dvigujte glasu in ne žalite sodišča, postavljajte vprašanja brez dodatnih pripomb,« je Zupančiča v postopku za odvzem nezakonitega premoženja na gospodarskem oddelku ljubljanskega okrožnega sodišča opozarjala sodnica Daja Bah Koren, ko je postavljal vprašanja priči Nataliji Kovač Jereb z davčne uprave. Opozorila ga je še, da ga bo sicer poslala iz sodne dvorane. »Ne bodite cinični in ironični. Mi smo tukaj zaradi vas in ne vi zaradi nas,« je bila ostra sodnica.
Zasegli bi stanovanja, zemljišča in draga avtomobila
Kovač Jerebova je namreč vodila finančno preiskavo, s katero je davčna uprava pregledala premoženje Zupančiča in njegovih družinskih članov Darje, Luke in Viktorije Zupančič ter družbe Darja, d. o. o., ki ima sedež v Poreču, ter Zupančičeve družbe MiZ, d. o. o. V skladu z zakonom o odvzemu premoženja nezakonitega izvora namreč tožilstvo lahko zahteva vrnitev sredstev tudi od tistih, ki jim je bilo premoženje podarjeno ali prodano po simbolični ceni.
Tožilstvo je na podlagi finančne preiskave najprej zahtevalo za skoraj 3,8 milijona evrov premoženja v obliki nepremičnin, in sicer treh parcel v Trebnjem, stanovanja v Sežani, dveh stanovanj v središču Ljubljane v izmeri 110 in 80 kvadratnih metrov, imetja, naloženega v skladih in na bančnih računih, ter dveh avtomobilov, hummer in porsche 911 carrera cabrio.
Sodišče je na predlog tožilstva sklep o začasnem zavarovanju naštetega premoženja podaljšalo vse do pravnomočne odločitve o tožbenem zahtevku. »Zavarovani so premoženje v skladih, sredstva na transakcijskih računih v Sloveniji in na Hrvaškem, nepremičnine in vozila v skupni vrednosti 2,4 milijona evrov,« so pojasnili na specializiranem državnem tožilstvu.
Zupančiču je do zdaj za del premoženja uspelo dokazati zakonit vir, zato je tožilstvo tožbeni zahtevek znižalo na 2,9 milijona evrov. »Po enem od zaslišanj je tožilstvo tožbeni zahtevek znižalo za 900.000 evrov. Ob tem je napak še za več kot dva milijona,« je prepričan Zupančič. Državna tožilka Barbara Lipovšek je na njegovo pripombo odgovorila, da je postopek namenjen prav ugotavljanju izvora premoženja, zato prilagoditev tožbenega zahtevka po njenih besedah ni nič nenavadnega.
Med zaslišanjem Natalije Kovač Jereb je Zupančič med drugim vprašal, ali mora imeti pogodbo, če svojemu podjetju posodi denar. Pričakovano je bil odgovor priče pritrdilen, saj po njenih besedah posojilno razmerje v nasprotnem primeru ni dokazano.
Prostitutke plačevale odškodnino za dopust
Država se z Zupančičem pravda za odvzem nezakonito pridobljenega premoženja, ker je proti njemu stekel kazenski postopek, v katerem mu tožilstvo očita, da je bil kot član hudodelske združbe vpleten v trgovino z ljudmi z organiziranjem prostitucije. Zgodba se je začela razpletati novembra 2012, ko so policisti in kriminalisti vstopili v nočne lokale Antonio v Komnu, Bolero v Trebnjem in Cabaret na Turjaku, že pred tem so med preiskavo uporabili tudi prikrite ukrepe. V teh lokalih se je po trditvah tožilstva s prostitucijo ukvarjalo do 49 mladih žensk, večinoma iz Ukrajine, Češke, Moldavije in Dominikanske republike. Posel je menda vodil in organiziral Zupančič.
Dekleta, ki so bila uradno zaposlena kot barske plesalke, so ponujala spolne storitve za 150 evrov tako v lokalih kakor na lokacijah na željo strank, a šele po tem, ko so o tem obvestila vodje lokalov. Stranke so plačale vodji lokala 50 evrov, kar je bilo prikazano kot plačilo za lady drink, dveh dragih pijač dekletu, ali kot konzumacija, medtem ko je stranka za storitev zunaj lokala vodji lokala plačala 150 evrov, kar pa je bilo prikazano kot spremstvo.
Od zaslužka za spolni odnos so smela dekleta obdržati 100 evrov, vendar so morala nato plačati še nastanitev, čiščenje lokala in visoke kazni, ki so jim jih odredili nadrejeni za različne prekrške – če so bila na primer v družbi strank brez vednosti šefov. Plačevala so celo odškodnino za dopust in imela določeno normo. Za njihovo celonočno družbo so morale stranke odšteti 400 evrov. Med strankami je bila menda celotna delegacija iz Kitajske, ki se je mudila pri nas, pa tudi premožni in znani Slovenci.
Država vložila že 12 tožb
Specializirano državno tožilstvo je doslej po zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, ki se je začel uporabljati 30. maja 2012, vložilo 12 tožb zoper 27 fizičnih in sedem pravnih oseb. Kot so nam pojasnili, je skupna vrednost tožbenih zahtevkov dobrih 21,3 milijona evrov.
Do zdaj sta na sodišču doživela epilog dva postopka. V tožbi zoper Andreja Lapornika je sodišče zaradi nezakonitega zaslužka pri preprodaji določilo, da mora vrniti 309.559 evrov, sodba je že pravnomočna.
V drugem primeru je sodišče v večjem delu ugodilo tožbenemu zahtevku, s katerim je tožilstvo od Mariborčana Aleša Bračka in Marte Kaiser, Bračkove zunajzakonske partnerice, ki ima status »povezane osebe«, ter z njima povezanih podjetij Legitimus in Novota zahtevalo 1.720.177 evrov premoženja. Sodišče je odločilo, da morata partnerja vrniti 1.688.609 evrov, vendar sodba še ni pravnomočna.
V dveh zadevah je bila pravda prekinjena zaradi ustavne presoje, in sicer v tožbi zoper prvoobtoženega v zadevi Balkanski bojevnik Dragana Tošića in v tožbi zoper dediče pokojnega Jožeta Zagožna, ki naj bi nezakonito zaslužil v poslu s finskimi oklepniki, medtem ko v preostalih primerih postopki še tečejo.
Vir: Delo
