Res premalo dokazov o trgovini z ljudmi?
Po sledi Delovega razkritja Čurin: A priori ne bi trdil, da so vse plesalke iz Dominikanske republike žrtve trgovanja
Medresorska skupina za boj proti trgovini z ljudmi je zaradi opozoril, zlasti zunanjega ministrstva, lani predlagala ponovno uvedbo omejitev izdaje delovnih dovoljenj za plesalke iz Dominikanske republike. A menda ni bilo dovolj dokazov za ta ukrep.
V soboto smo poročali, da dela v nočnih lokalnih po vsej državi nekaj sto barskih plesalk iz Dominikanske republike. Tako ameriško zunanje ministrstvo kot argentinske oblasti (ker je bilo do leta 2010 edino slovensko veleposlaništvo v Latinski Ameriki v Buenos Airesu, Dominikanke tam urejajo dovoljenja) so večkrat opozorile, da bi v "slovenski poti", kot so jo poimenovale argentinske nevladne organizacije, utegnili prepoznati znamenja trgovine z ljudmi. Tudi ministrstvo za zunanje zadeve je ob različnih priložnostih izpostavilo, da dogajanje zmanjšuje ugled države v svetu, in zahtevalo ukrepanje. Vendar doslej po besedah Sandija Čurina, podsekretarja na ministrstvu za notranje zadeve in vodje medresorske skupine za boj proti trgovini z ljudmi, še nihče ni bil pravnomočno obsojen zaradi trgovine z ljudmi v povezavi z dominikanskimi državljankami. V nekaterih primerih so se dekleta prepoznala kot žrtve in so bile pripravljene pričati v kazenskih postopkih, država je tudi zagotovila njihovo varno nastanitev, vendar so bile sodbe bodisi oprostilne bodisi prekvalificirane v druga kazniva dejanja, denimo zlorabo prostitucije. To je bil tudi eden od argumentov ekonomsko-socialnega sveta proti ponovni uvedbi uredbe o omejitvah in prepovedi dela zanje. Takšna uredba je zanje sicer veljala v letih 2008 in 2009.
"Same po sebi državljanke Dominikanske republike ne izstopajo kot primer, ki bi pretirano vzbujal pozornost v primerjavi z drugimi državami. Za Ukrajinke je bilo, denimo, lani izdanih še za enkrat več delovnih dovoljenj kot za Dominikanke. Primeri Dominikank se izpostavljajo najbrž tudi zato, ker smo mogoče deklet iz vzhodne Evrope že nekako navajeni, ampak za nas, ki se strokovno ukvarjamo s tem, je vseeno, ali prihajajo iz Evrope, Azije ali Južne Amerike," je razložil Čurin in dodal, da imajo v nasprotju s preteklimi leti, ko je bilo ogromno dela na črno, potencialne žrtve urejen status v Sloveniji.
"A priori ne moremo izhajati iz stališča, da so vsa dekleta, ki se v Sloveniji uradno in legalno zaposlijo na delovno mesto barske plesalke, žrtve trgovine ljudi. Tega ne moremo trditi, ker poteka prepoznava žrtve po določenem postopku, ki ga izpelje policija ali nevladne organizacije ali tožilstvo. Pomembno je tudi, ali se posameznik prepozna kot žrtev. Seveda pa lahko nekateri indici kažejo na to – da ne poznajo slovenskega jezika, ne vedo, kje se bodo zaposlile, pomembno jim je, da bodo imele plačo, ki je v domovini sploh nimajo ali je precej manjša, delale bodo kot barske plesalke –, vendar niti veleposlaništvo, niti upravna enota, ki izda dovoljenje za bivanje, niti zavod za zaposlovanje, ki izda delovno dovoljenje, ne morejo z gotovostjo trditi, da gre za žrtev," je dejal Čurin. Upravna enota lahko upošteva oceno veleposlaništva, da bi posameznica utegnila biti žrtev. Če delodajalec ni bil obsojen za kaznivo dejanje trgovine z ljudmi, niti zavod za zaposlovanje nima pravne podlage, da ne izda dovoljenja za delo.
Ali torej, po njegovem mnenju, Argentinci pretiravajo pri opozorilih Sloveniji? "Mislim, da da, čeprav ne morem z gotovostjo trditi. Argentina zagotovo ni država, ki ima to področje najbolje urejeno in bi bila lahko referenca v svetovnem merilu. Ni dovolj, da nekdo domneva, da bi lahko nekaj bilo, temveč so potrebni postopki, ki bi resnično pokazali, da so ta dekleta izkoriščana in jih nekdo sili v prostitucijooziroma so žrtve trgovanja z ljudmi. Dejstvo je, da je barska plesalka klasificirana dejavnost v Sloveniji, da delodajalci povprašujejo po njih in da jih poskušajo legalno zaposliti. A priori ne bi trdil, da so vse izkoriščene oziroma žrtve trgovanja."
Vir: Delo
Kje je " nekaj 100 " Dominikank ?
Naj mi bo oprosceno, da sem odprl novo temo zaradi preglednosti razprave.
Malo cudna se mi zdi stevilka, ki jo omenjajo mediji - " nekaj sto " (300 ?) Dominikank
v Sloveniji. Njihova ocena verjetno temelji na stevilu izdanih viz in delovnih dovoljenj,
dvomim pa, da so vse te zenske hkrati tudi aktivne v Sloveniji.
V celi drzavi imamo (po hitri oceni) nekje max. 20 nocnih klubov, kar pomeni, da bi v
povprecju morali biti v vsakem po 15 Dominikank, kar pa vsekakor ne drzi.
Prejsnji teden sem bil na ogledu enega kluba na Stajerskem, kjer sem izmed 8 plesalk
identificiral le eno Dominikanko.
