Dominikanke v mreži delovnih dovoljenj

Velika večina delodajalcev, ki so v zadnjih treh letih več kot 350 plesalkam iz Dominikanske republike priskrbeli delovna dovoljenja, je med seboj tako ali drugače povezanih. Pri nekaterih pa je očitno tudi, da so spretno obšli zakon.
Devetintrideset pravnih oseb je od leta 2008 do danes pridobilo delovna dovoljenja za dekleta, ki so večinoma zaposlena kot barske plesalke. Kar nekaj od teh je poslovalo ali še posluje na istem poslovnem naslovu, med njimi pa smo odkrili tudi take, ki so nekoč prišli navzkriž z zakonom in nato preprosto začeli poslovati na ime svoje partnerice.


To je le nekaj ugotovitev po analizi pravnih oseb, ki so jim bila izdana delovna dovoljenja za dominikanske državljane, pri čemer je med njimi nekaj samostojnih podjetnikov z blokiranimi bančnimi računi in skorajda brez izdatkov za plače. Vse to postavlja pod vprašaj trditve institucij, da vse poteka po predpisih. Pri tem smo odkrili, da je polovica prejemnikov dovoljenj tako ali drugače povezanih..


"Umetniško uprizarjanje"


Kot smo v Delu razkrili pred tedni, je zlasti slovensko veleposlaništvo v Buenos Airesu, kjer Dominikankam izročajo dokumente, izražalo dvom o pravem namenu potovanja žensk s karibskega otoka v Slovenijo. Uslužbenci konzularnega predstavništva so v pogovorih s prosilkami opažali, da so podpisovale pogodbe o zaposlitvi v njim nerazumljivemu jeziku, delodajalcev niso poznale, niso vedele, kje bodo opravljale delo –in pogosto niti tega ne, kje je Slovenija.


Vendar so diplomati kljub svojim pomislekom morali izročati dovoljenja za zaposlitev in bivanje, ki so bila po zagotovilih pristojnih ustanov izdana po predpisih. Po pregledu delodajalcev, ki so pridobili dovoljenja, pa se je izkazalo, da v državi bržčas deluje vsaj ena organizirana skupina, ki posluje na relaciji Obala–elje–zhod. Ta je od leta 2008 pridobila več kot dvesto novih in nad sto podaljšanih dovoljenj za delo.


Na zavodu za zaposlovanje so pojasnili, katere pogoje mora izpolnjevati delodajalec, da pridobi delovno dovoljenje za tujca. Podjetje mora biti registrirano za dejavnost, v kateri ga bo zaposlilo –denimo zabaviščna ali razvedrilna dejavnost oziroma gostinstvo. Naša analiza je pokazala, da je večina podjetij registrirana za gostinstvo, med samostojnimi podjetniki pa prednjačijo strežba pijač ter "umetniško uprizarjanje " in "umetniško ustvarjanje". Samostojni podjetnik Ignac Vučko, ki je prvo dovoljenje pridobil kot trgovec s kmetijskimi izdelki, pa je vsa naslednja pridobil pod zastavo "dejavnost diskotek in barov".


Podružnice kot gobe po dežju


Drugi pogoji za pridobitev delovnih dovoljenj so še nekoliko bolj strogi. Prosilec šest mesecev pred vložitvijo vloge ne sme odpuščati delavcev, za isto obdobje mora izkazati pozitivni poslovni izid v vrednosti vsaj dveh minimalnih bruto plač. Ne sme biti pravnomočno kaznovan po zakonih o zaposlovanju tujcev, delovnih razmerjih in preprečevanju dela na črno. V lasti ali najemu mora imeti poslovni lokal, kjer opravlja dejavnost. Pri vsaki novi zaposlitvi na davčni upravi preverijo, ali ima vlagatelj poravnane vse davke in prispevke zaposlenih.


Kar zadeva plačevanje prispevkov, bilance večine prejemnikov delovnih dovoljenj kažejo, da plesalkam plačujejo minimalno plačo, v nekaj primerih pa se je izkazalo, da so po podatkih baze Gvin zaposlovali po enega delavca, ne pa toliko, kolikor so prejeli dovoljenj. Povrhu smo odkrili podjetje Valdez, ki je bilo v lasti celjskega podjetnika Mirana Kovačiča, enega od obtožencev domnevnega izkoriščanja žensk za prostitucijo, ki so bili pozneje oproščeni. Ko je bilo podjetje v stečaju, sta terjatve prijavila tako ZZZS kot ZPIZ, kar najbrž kaže na neplačane prispevke. Toda nočni lokali, ki jih je vodil Kovačič, imajo kljub temu "svež" pritok Dominikank, saj dovoljenja zanje po vsem sodeč pridobivajo drugi. Med njimi tudi soobtoženi v istem procesu –Boštjan Zahrastnik, ki je kot samostojni podjetnik od 2008. pridobil trideset dovoljenj za delo in uredil štirinajst podaljšanj dovoljenja.


Kovačičeve družbe delujejo na nekaj naslovih Zahrastnikovih podružnic, prav tam pa se pojavi tudi samostojna podjetnica Margaryta Jezovnik, ki ima kar štirinajst podružnic po vsej državi, a je lani pridelala le 25 tisoč evrov prihodkov. Uredila je samo eno podaljšanje dovoljenja za delo Dominikanke, toda pri njeni poslovni razvejenosti ima najbrž pomembno vlogo njen prokurist Branko Ježovnik. Najverjetneje gre za istega Ježovnika, ki je bil pred enajstimi leti v Mariboru obsojen zaradi organizacije zvodniške mreže, ta čas pa s spletnimi oglasi novači plesalke za "klube in kabareje po vsej Sloveniji ". Obljublja jim plačilo od 1500 do 2000 ali 3000 evrov na mesec (odvisno od oglasa) ter delovno dovoljenje in "schengen vizo" za eno leto. V enem od oglasov navaja, da išče kar 25 plesalk, ki bi jih zaposlil brez vsakršnih izkušenj.


Prav tako smo pri raziskovanju trčili ob Marijo Šeško, ki je bila konec 2004. nepravnomočno obsojena zaradi spodbujanja k prostituciji. Na naslovih podružnic njene družbe GTG v Markovcih in Beltincih delujeta dva izmed prejemnikov dovoljenj, samostojni podjetnik Miroslav Turkaš (M –Nite Club) in podjetje Topaz. To pušča oglase med komentarji pod amaterskimi erotičnimi posnetki na spletu, med drugim v romunščini. Iščejo Ukrajinke, Moldavijke, Romunke in Dominikanke, ponujajo pa jim trimesečno delo v nočnem lokalu Kleopatra za neznano vsoto denarja, z zagotovljenim bivališčem in zdravstvenim zavarovanjem. Topaz je v zadnjih letih dobil 17 dovoljenj za delo Dominikank in deset podaljšanih dovoljenj, Šeškova ni zaprosila za nobeno.


Po zakonu o zaposlovanju in delu tujcev mora zavod za zaposlovanje od lanskega maja preverjati kazensko evidenco. Kdor je bil pravnomočno obsojen zaradi zlorabe prostitucije, spravljanja v suženjsko razmerje, trgovine z ljudmi, kršitve temeljnih pravic delavcev, zaposlovanja na črno ali kršitve pravic iz socialnega zavarovanja, ne dobi dovoljenj. Enako velja za tiste, zoper katere je vložena pravnomočna obtožnica zaradi sumov istih kaznivih dejanj, do pravnomočne odločitve sodišča.


Dominikanske prokuristke


Delodajalci, ki se ukvarjajo s posredovanjem delovne sile, lahko zaposlujejo le tujce, ki že imajo osebno delovno dovoljenje –torej ne morejo pridobiti dovoljenja za osebo, ki jo bodo šele pripeljali v državo. "Toda v praksi se lahko zgodi, da delodajalci obidejo zakonske določbe in prikažejo, kot da gre za pogodbe o izvajanju storitev, dejansko pa posredujejo delavce drugim naročnikom. To lahko ugotovijo organi nadzora na terenu," so nam pojasnili na zavodu za zaposlovanje. Zahrastnik ima na celjskem naslovu podružnico, agencijo za zaposlovanje, toda čeprav naj bi v letu 2011 zaposloval kar 31 dominikanskih državljanov, je imel po podatkih baze Gvin v povprečju le 7,52 zaposlene osebe in dobrih 67 tisoč evrov stroškov plač. Preračunano: imel je 5600 evrov stroškov mesečno ali 745 evrov na osebo, kar je minimalna plača.


Druga zanimivost so dovoljenja za zaposlitev brez kontrole trga dela, ki naj bi se izdajala posebnim kategorijam tujcev, denimo solastnikom podjetij, strokovnjakom, profesorjem, športnikom … Eno tako dovoljenje je bilo lanskega aprila izdano družbi DSB 1, ki pa je že od septembra 2010 v lasti dveh dominikanskih državljank. Prav tako jih je deset dobilo podjetje Linda International, ki na Obali vodi dva nočna kluba –Tri papige in Dolce Vita. Na naslovu Treh papig ima svojo podružnico Jezovnikova, nekoč pa jo je imel tudi Zahrastnik.


Poleg tega je bilo od leta 2008 izdanih pet dovoljenj za zaposlitev "poslovodnih delavcev za mandat", ki se smejo izdati zastopnikom gospodarskih družb, vpisanim v ustanovnem aktu družbe. Ena dominikanska poslovodna delavka se je tako zaposlila v DSB 1, a je bila v register vpisana prej, preden ji je bilo izdano dovoljenje. Samostojni podjetnik Zlatko Šakanović, Krovstvo Šakanović, je dobil dve dovoljenji za delo poslovodnih delavcev, trenutno pa ima dominikansko prokuristko.


Poseben primer sta Anja Obid in Jana Hervatin, goriški samostojni podjetnici z glavno dejavnostjo "druge športne dejavnosti", ki sta dobili po eno tovrstno dovoljenje. S prokuro sta, kot kaže, "pomagali" dvema Dominikankama, od katerih ena zdaj živi v Španiji. Hervatinova je bila iz registra že izbrisana, Obidova pa ima zdaj vzhodnoevropsko prokuristko. Obe Dominikanki sta postali prokuristki prej, preden sta samostojni podjetnici pridobili dovoljenji.


Inšpektorji pa ...


Lani so inšpektorji za delo obiskali enajst lokalov, v katerih delajo tudi dekleta iz Dominikanske republike. Pri petih so ugotovili kršitve s področja delovnih razmerij, v enem primeru pa so izdali prepovedno odločbo, povezano z delom na črno: "Velja poudariti, da so praviloma zaposlene za krajši delovni čas (deset ur na teden), pri čemer je težko ugotavljati, ali se delo dejansko opravlja dlje od navedenega časa ali ne (plesalke sedijo v lokalu in ne opravljajo plesnih točk, ko pa se te izvajajo, izvedba traja vsega le nekaj minut) in ali gre pri tem za kršenje delovnopravne zakonodaje."

Vir: Delo