Sodnik: Če bi priznal, bi bil zrel za psihiatrijo

Milko Škoberne vzel podkupnino? Odvetnik Tomaž Bromše zahteva izločitev dokazov, predsednice sodnega senata in tožilke
Ljubljana – "Zahtevam izločitev vseh listin in vseh dokazov v spisu, poleg tega pa tudi izločitev predsednice senata Vladislave Lunder in tožilke Blanke Žgajnar," je na preobravnavnem naroku povedal zagovornik celjskega sodnika v suspenzu Milka Škoberneta odvetnik Tomaž Bromše.
Bromše je svoje zahteve utemeljil s 30 strani dolgim pisanjem in povedal, da listine in dokaze izloča zaradi več razlogov. Prvi je ta, da je predlog za odvzem imunitete Škobernetu na mandatno-imunitetno komisijo državnega zbora poslalo tožilstvo, po zakonih pa bi ga moralo sodišče. Poleg tega so o odvzemu imunitete, s čimer so dali dovoljenje za začetek postopka, odločali le člani te komisije, ne pa tudi državni zbor. Povrh je sklep o odvzemu imunitete prišel naknadno, po tem, ko se je postopek zoper Škoberneta že začel. Glede na to, da je formalnopravno sklep mandatno-imunitetne komisije ničen, tako Bromše, so nezakoniti tudi vsi dokazi, ki so bili zbrani pozneje.


Drug vzrok je po Bromšetovih besedah ta, da dovoljenj za uporabo prikritih ukrepov zoper Škoberneta ni dalo pristojno sodišče, pač pa naj bi te odredbe dajalo kar tožilstvo. Poleg tega je policija, ki je dokaze zbirala s prisluškovanjem in sledenjem, uporabljala pa je tudi označen denar in tajne sodelavce, te metode uporabljala brez ustreznih dovoljenj. Ta so bila pridobljena naknadno, in še to je storil nepristojni organ. Nezakonita da je bila tudi vloga Esada Ćehajića, ki je brez ustreznih dovoljenj deloval kot tajni sodelavec policije.


Vzrok za izločitev predsednice senata, sodnice Vladislave Lunder, je po odvetnikovih besedah dejstvo, da se je seznanila z uradnim zaznamkom privilegirane priče v spisu, ki bi moral biti iz njega izločen, to pa lahko vpliva na njeno odločitev na sojenju. Državno tožilko Blanko Žgajnar pa je po Bromšetovih utemeljitvah treba izločiti zato, ker je opravljala nekatera preiskovalna dejanja, in zato, ker so nekatere njene odredbe, predvsem tista o tajnem opazovanju, v nasprotju same s seboj, in zato, ker jo želi obramba zaslišati kot pričo.


O izločitvi predsednice senata bo odločil predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani Anton Panjan, o izločitvi tožilke pa vodja specializiranega državnega tožilstva Harij Furlan. Žgajnarjeva je zahtevo za svojo izločitev komentirala z besedami, da so preiskovalna dejanja pač sestavni del nalog tožilcev.


Sodnica Vladislava Lunder je po vloženih zahtevah prekinila predobravnavni narok, na katerem se je Škoberne sicer izrekel za nedolžnega. Dejal je, da bi bil, če bi dejanje priznal, zrel za psihiatrijo.


Škoberne je skupaj z Marjanom Salobirjem in Esadom Ramićem obtožen nadaljevanega kaznivega dejanja prejemanja podkupnine. Nekdanji lastnik nočnega lokala v Celju Esad Čehajić, ki ga tožilstvo sumi izvajanja prostitucije v lokalu, je namreč številne državne organe pregona o nečednem početju trojice obvestil konec novembra leta 2010 in takoj je stekla kriminalistična preiskava s prikritimi preiskovalnimi ukrepi.


Kriminalisti so sodnika začeli preiskovati decembra pred dvema letoma po prejetju Ćehajićevega pisma. Ta je pisal o domnevni sodnikovi podkupljivosti, češ da je Škoberne v zameno za podkupnino odpravil mednarodno tiralico zanj (osumljen je bil kaznivih dejanj, povezanih s prostitucijo in goljufijami).


Škoberne je tako menda od Ćehajića prejel 9000 evrov podkupnine, zahteval naj bi še 50.000 evrov. Kriminalisti so mu med policijsko preiskavo navidezno izročili 18.000 evrov podkupnine, ki naj bi si jo nato razdelil s Salobirjem in Ramićem, del denarja pa je menda položil na bančni račun (del izročene podkupnine so našli pri hišnih preiskavah).


Vsak mesec dobi 2200 evrov bruto


Januarja 2013 bosta minili dve leti, odkar je sodnik Škoberne v suspenzu, delodajalec, torej država, pa mu vsak mesec izplača okrog 2200 evrov bruto nadomestila plače. Tako je doslej dobil več kot 48.000 evrov bruto nadomestila. Ob prihodu na sodišče je dejal, "da star indijski pregovor pravi, da bo reka naplavila truplo, vendar to ne bo njegovo", na očitek, da že dve leti nič ne dela, pa, "da je v tem času prepotoval pol sveta in veliko naredil na sebi".


Obtožen tudi krive izpovedbe


Zoper Milka Škoberneta na mariborskem okrajnem sodišču teče kazenski postopek zaradi krive izpovedbe. Potem ko je bil marca lani nad Škobernetovim delom odrejen službeni nadzor, je predsednica višjega sodišča v Celju na podlagi ugotovitev nadzora v zvezi z eno zadevo Škoberneta ovadila, tožilstvo pa je junija letos vložilo obtožni predlog, nam je potrdil vodja mariborskega okrožnega tožilstva Drago Šketa. Po naših podatkih naj bi bil Škoberne krivo izpovedoval v nekem kazenskem postopku, ko je bil zaslišan kot priča. Škoberne pa je proti predsednici celjskega višjega sodišča prav tako vložil ovadbo, in sicer zaradi obrekovanja in kršenja posebnih odločb, ki govorijo o ovadbah uradnih oseb.


Milko Škoberne je dejal, da je kot sodnik videl že na tisoče obtožb, vendar tako zmedene in polne sklepanj pa še ne.

Vir: Delo