Sadik Delijaj služil na račun tuje nesreče?
Spravljanje v suženjstvo Ukrajinki v Ljubljani nista sreči princa na belem konju, ampak sta bili pahnjeni v prostitucijo
Ljubljana – "Nobeni ženski ne bi nikdar storil česa takšnega," je v svoj bran povedal 59-letni Sadik Delijaj, ko mu je tožilka prebrala obtožbo o spravljanju v suženjsko razmerje. A je ob tem, kot kaže, pozabil, da je bil zaradi tovrstnega kaznivega dejanja že obsojen.
Sadik Delijaj se je v preteklosti kaznivim dejanjem težko upiral, saj je zaradi tihotapljenja ilegalcev čez državno mejo pred leti že sedel na Dobu, pravnomočno pa je bil obsojen tudi zaradi spravljanja v suženjsko razmerje. Obsodilno sodbo si je nakopal, ker je 26-letno ukrajinsko državljanko silil, da se je prostituirala, kasneje pa jo je prodal. Ukrajinko so kasneje izgnali iz Slovenije, a se je čez čas vrnila. Znova se je povezala za Delijajom, a tokrat v precej drugačni vlogi.
Po prepričanju tožilstva sta prav Sadik Delijaj in omenjena Ukrajinka dve ukrajinski mladenki prepričala, da jima bosta v Sloveniji našla moža. V želji po boljšem življenju se tako mamljivi ponudbi kajpak nista uprli, a so se zanju sanje o princu na belem konju povsem sesule v prah, ko sta iz Madžarske prišli v Ljubljano. Po nekajtedenskem peklu med marcem in majem 2002, ko sta se morali proti svoji volji prodajati, jima je le uspelo pobegniti. Zatekli sta se na policijo, v preiskavi pa kot osumljenca prepoznali Delijaja. V obtožnici je bila sprva tudi Ukrajinka, ki pa zdaj za slovenske pravosodne organe ni dosegljiva. Postopek proti njej so zato izločili, na zatožno klop je zato po 11 letih od očitanega kaznivega dejanja sedel le Delijaj.
Pobiral denar od nesrečnih deklet
Višja državna tožilka iz specializirane skupine tožilcev Darja Šlibar je v obtožbi prebrala, da sta se morali Ukrajinki v nekem stanovanju v Ljubljani prodajati. Imeli sta tudi po štiri stranke na dan, ki so jima za pol ure mesenih užitkov odšteli 10.000 takratnih tolarjev, ura spolnih storitev pa je stala 15.000 tolarjev oziroma 66 evrov.
Delijaj in soobtožena sta jima omejila svobodo gibanja, saj sta bili dekleti ves čas zaklenjeni v stanovanju, pobrala pa sta tudi ves izkupiček od prostitucije. Čez čas sta nesrečnici prišli v roke neznancema z imenoma Igor in Ivan, kjer se je zgodba ponovila. Kje natančno sta bili, še do zdaj ni znano, vesta le, da je bilo v bližini bencinske črpalke. Obtoženi si je tako nakopal dve kaznivi dejanji spravljanja v suženjsko razmerje, ki pomeni tudi kršitev mednarodnega prava. Tovrstna dejanja namreč striktno prepovedujeta konvencija Združenih narodov in evropska konvencija o človekovih pravicah.
Po prebrani obtožbi je imel obtoženčev zagovornik ugovor pravne narave, sej je prepričan o nezakonitosti ogledov fotografij osumljencev, kjer sta zlorabljeni dekleti s prstom pokazali prav na Delijaja. Zagovornik meni, da oškodovanki nista sami prepoznali osumljenca, ampak sta bili na to napeljani. Tožilka Šlibarjeva o korektnosti postopka ne dvomi, je pa sodišču, da se temu pride do dna, predlagala zaslišanje kriminalista, ki je opravil postopek prepoznave.
Zaslišanje po videokonferenci
V zagovoru je Delijaj kakršno koli vpletenost v takšno nizkotno dejanje zanikal. Trdi, čeprav je bil za to že kaznovan, da nikoli ne bi kaj takšnega storil. "Prisežem, da nisem prodal ne te ne nobene druge ženske," je prepričeval tričlanski senat pod predsedstvom okrožne sodnice Špele Koleta.
Intimnega razmerja z Ukrajinko, ki bi mu morala na zatožni klopi delati družbo, ne zanika in pravi, da je prav razmerje z njo edina napaka, ki jo je storil. "Takrat sem bil še mlad in to obžalujem."
Tožilko čudi, zakaj sta oškodovanki kot storilca prepoznali prav njega, če ju, kot trdi, ne pozna. Tudi za to je imel pripravljen odgovor. "Lahko trdim in prisežem, da za tem stoji nekdo, ki me ne mara." Kot možne zarotnike je omenil celo policiste, še prej pa tožilki navrgel, da ona gotovo ve, da očitanega dejanje on ni storil. "Ne zamerim vam, opravljate pač svoje delo, ampak resnico gotovo poznate."
Zakaj ocenjuje, da se je v postopku znašel zaradi maščevanja policije, pa je zanimalo sodnico. Obtoženi to pripisuje dejstvu, da z njimi ni želel več sodelovati.
Kakšna je zgodba oškodovanih deklet, ki sta trenutke groze kriminalistom sicer opisali junija 2002, bo sodišče morebiti slišalo čez mesec dni, ko ju nameravajo prek videokonference zaslišali na ukrajinskem sodišču. Od tam so potrdili, da se s tem strinjajo, za to pa imajo tudi vse tehnične pogoje.
Vir: Delo
