Namesto poroke je Ukrajinki čakal pekel

Zaslišanje po videokonferenci Žrtvi sta Sadika Delijaja po enajstih letih prepoznali kot storilca kaznivega dejanja


Ljubljana – "Sodišče prosim, naj me ne vabi več, saj je podoživljanje dogodkov zelo boleče," je ob koncu zaslišanja o grenki izkušnji bivanja v Sloveniji po videokonferenci povedala oškodovanka iz Ukrajine. Dekle je bilo namreč žrtev suženjstva in pahnjena v prostitucijo, tožilstvo pa to dejanje očita Sadiku Delijaju.
Po prepričanju tožilstva sta prav 59-letni Sadik Delijaj in njegova pomagačka Evgenija iz Ukrajine spomladi 2002 dve mladi Ukrajiniki prepričevala, da jima bosta v Sloveniji našla moža. V želji po boljšem življenju se tako mamljivi ponudbi seveda nista uprli, a so se zanju sanje o princu na belem konju povsem sesule v prah, ko sta iz Madžarske prišli v Ljubljano. Po preživetem peklu med marcem in majem 2002, ko sta se morali proti svoji volji prodajati, jima je le uspelo pobegniti.


Tožilstvo kazensko preganja tudi Evgenijo, a ta za slovenske pravosodne organe ni dosegljiva. Postopek proti njej so zato izločili, na zatožno klop pa je po enajstih letih od očitanega kaznivega dejanja sedel le Delijaj. Očitajo mu dve kaznivi dejanji spravljanja v suženjsko razmerje.


V obtožnici med drugim piše, da sta se morali Ukrajinki v nekem stanovanju v Ljubljani prodajati. Imeli sta tudi po štiri stranke na dan, ki so jima za pol ure mesenih užitkov odšteli 10.000 takratnih tolarjev, ura spolnih storitev pa je stala 15.000 tolarjev oziroma 66 evrov. Nesrečnici sta imeli povsem omejeno gibanje, saj sta bili ves čas zaklenjeni v stanovanju, pobrala pa sta tudi ves izkupiček od prostitucije. Čez čas sta prišli v roke neznancema z imenoma Igor in Ivan in zgodba se je ponovila.


Obtoženi ni prvič grešil


Delijaj navedbe tožilstva zanika. Še več, v zagovoru je celo dejal, da ni ženske, ki bi ji bil sposoben narediti kaj takšnega. A je ob tem, kot kaže, pozabil, da je bil za prav takšno kaznivo dejanje že obsojen. Na zaporniški žimnici pa je spal tudi zaradi obsodbe o tihotapljenju ljudi čez državno mejo.


Oškodovanki sta maja 2002 izkoristili priložnost in se iztrgali iz rok neznanih ugrabiteljev. Po zaslišanju na policiji, kjer sta obtoženega brez kančka dvoma prepoznali na fotografiji, sta bili še približno dva tedna nastanjeni v centru za tujce, nato pa sta se vrnili v Ukrajino, kjer sta si poskušali na novo urediti življenje. Kolikor je bilo to po tako grenki izkušnji sploh še mogoče.


Predsednica senata ljubljanskega okrožnega sodišča Špela Koleta se je z ukrajinskim sodiščem dogovorila, da bodo oškodovanki zaslišali po videokonferenci, kar se je tudi zgodilo. Ko je prva slišala pravni pouk, da je krivo pričanje kaznivo dejanje, je pojasnila: "Od dogodka je minilo enajst let, ne upam si zdaj po spominu vsega ponoviti, da ne bo kaj narobe." Strinjala pa se je, da ji sodna tolmačica za ukrajinski jezik prebere, kaj je takrat zaupala kriminalistom.


Pod stresom in v strahu za življenje


"Vse to je res. Navedbe povsem ustrezajo dejanskemu stanju," je zatrdila po prebranem opisu dogodkov. Tožilka Darja Šlibar oškodovanke ni hotela še dodatno mučiti z nepotrebnimi vprašanji, jih je pa nekaj postavil Delijajev zagovornik. A povedano za obtoženega ni bilo nič razbremenilno, saj je bilo mogoče slišati kar nekaj srce parajočih besed o kratkem življenju v Sloveniji pod budnim očesom domnevnih storilcev kaznivega dejanja.


Pojasnila je, pod kako hudim stresom in v strahu za življenje je bila ves čas, saj sta Delijaj in njegova priležnica stalno grozila nesrečnima dekletoma, prav tako niso bili redkost udarci. "Vsekakor, spominjam se, kako me je tepel," je odgovorila na vprašanje sodnice, če po vseh teh letih Delijaja še vedno prepozna. Sklenila je, da upa na pravično kazen, saj je njo in njeno družino dogodek hudo zaznamoval za vse življenje. Odpovedala se je tudi odškodninskemu zahtevku, saj za obtoženega noče več niti slišati niti ga videti.


Voda na mlin tožilki je bilo tudi zaslišanje drugega ukrajinskega dekleta. Tudi ta je obtoženega prepoznala kot človeka, ki jo je pod pretvezo o boljšem življenju pospremil v Slovenijo, a jo namesto tega spravil v suženjsko razmerje in jo silil, da se proti svoji volji prodaja in mu izroča ves izkupiček.


Ali so bili trdnejši dokazi tožilstva ali navedbe zagovornika in obtoženega, bo predvidoma znano v sredo, ko bo sodišče sporočilo svojo odločitev.

Vir: Delo