Obremenilna priča si je nenadoma premislila
Preobrat Na sojenju celjskemu sodniku Milku Škobernetu je Esad Ćehajić spremenil izjave o podkupnini
Ljubljana – "V prijavi pa tudi v ovadbi sem zapisal, da denar ni bil namenjen za podkupnino sodnika, ampak za honorar odvetnikov, vendar kriminalist Stane Pungerčar tega ni vnesel v zapisnik," je na sojenju dejal Esad Ćehajić. Pungerčar je to odločno zanikal.
Preiskovalci so prišli na sled trojici po prijavi Esada Ćehajića. Ta je pisal o domnevni podkupljivosti sodnika Milka Škoberneta, češ da bi ta v zameno za podkupnino odpravil mednarodno tiralico zanj (osumljen je bil kaznivih dejanj, povezanih s prostitucijo in goljufijami). V preiskavi sta se nato znašla še Esad Ramić in Marjan Salobir, ki sta imela menda vlogi posrednika.
Škoberne je tako, sodeč po obtožnici, od Ćehajića prejel 9000 evrov podkupnine, domnevno je zahteval še 50.000 evrov oziroma pozneje 40.000. V zameno za denar je obljubil, da bo uredil, da se mu predodeli Ćehajićev spis in da bo zadevo zaradi procesnih napak ustavil. Kriminalisti so med policijsko preiskavo navidezno izročili 18.000 evrov podkupnine. Salobir je denar razdelil in 8000 evrov izročil Škobernetu, 5000 Ramiću, 5000 evrov pa obdržal sam.
Esad Ćehajić je na prvem zaslišanju konec letošnjega marca potrdil navedbe iz obtožnice, da sta bila Esad Ramić in Marjan Salobir posrednika pri spornem dogovarjanju s sodnikom Milkom Škobernetom, češ da bo ta ob primernem denarnem znesku poskrbel, da se za Ćehajića odpravita pripor in mednarodna tiralica. Včeraj pa je Ćehajić nenadoma presenetil z izjavo, da nikoli ni bilo govora o podkupovanju sodnika, ampak je bil denar domnevno namenjen za honorarje odvetnikom. Čehajić je zatrdil, da ga menda nobeden od odvetnikov ni hotel zastopati, zato naj bi do zagovornika pač prišel po zvezah.
Na vprašanje, zakaj tega ni omenil ne v prijavi, ne v ovadbi, ne pred preiskovalnim sodnikom in ne na zaslišanju konec marca, je zatrdil, da je zadevo omenil pri podaji prijave in ovadbe, vendar je kriminalist Pungerčar to izpustil iz zapisnikov, pozneje pa zato, ker mu je domnevno tako svetoval Pungerčar. Ta ga je menda sploh velikokrat klical po telefonu in mu dajal navodila, kaj, predvsem pa česa naj ne pove na sodišču. Pojasnil je, da ga je Pungerčar v dneh po zaslišanju na glavni obravnavi poklical in mu povedal, kaj ga je obramba spraševala. Na sestanku v enem od lokalov mu je kriminalist dejal, naj o zapletu na mejnem prehodu Gruškovje, o katerem je bil Pungerčar podrobno zaslišan, pove nekoliko drugače od resnice.
"Te izmišljotine prvič slišim"
"To so čiste izmišljotine, ki jih prvič slišim," je na prostoru za priče nato Ćehajićeve besede odločno zanikal Stanko Pungerčar, kriminalist z Nacionalnega preiskovalnega urada. Razložil je, da sta s Ćehajićem začela sodelovati, ker je potožil, da nekdo grozi njemu, njegovi partnerki in njenim otrokom, ne zaupa pa policiji, tožilstvu in sodišču. "Rekel sem, da bom zadevo preveril, in če bo treba, posredoval pri celjski policiji," je razložil Pungerčar.
Ko je kriminalistu opisal še podrobnosti svoje domnevno grenke izkušnje s sodnikom Škobernetom in soobtoženima, so se dogovorili, da bo postal tajni policijski sodelavec, del pogovorov pa bo tudi posnel. Odločno je zanikal, da bi Ćehajiću kdajkoli dajal kakršnakoli navodila glede prijave ali njegovega pričanja na sodišču.
Zaradi očitnih razlik ju je sodišče soočilo, vendarle sta oba vztrajala pri svojih izjavah. Ćehajić je le še navrgel, da se mu je Pungerčar na enem prvih srečanj predstavil kot žrtev kazenskega sodnega postopka, na kar je kriminalist odgovoril, da to ni res, spraševal pa se je tudi po vzrokih, ki so Ćehajića pripeljali do tako drastičnega spreminjanja lastnih izjav.
Vir: Delo
