eppur si muove

Spolni delavci razpeti med predsodki, družbenim izključevanjem in stigmo
Okrogla miza o položaju spolnih delavcev
23. marec 2016 ob 11:45
Ljubljana - MMC RTV SLO
Dekriminalizacija prostitucije je najboljša zaščita pred kršenjem človekovih pravic, spolni delavci se namreč srečujejo z izsiljevanjem, nasiljem, prisilno prostitucijo, prisilnim testiranjem," pravi Metka Naglič iz Amnesty International Slovenia.

"Zato je treba zakonodajo usmeriti v kaznovanje trgovine z ljudmi in nasilja, ne pa kaznovanje spolnih delavcev, ki jih s tem potisnemo na rob družbe."

Zaščita pravic spolnih delavcev je osrednji cilj evropske mreže ProsPol, v okviru katere je tudi potekala okrogla miza na temo prostitucije v vzhodni Evropi in na Balkanu. Na tem območju ob vzponu konservativnih strank in nacionalističnih in tradicionalističnih gibanj prostitucijo in spolne delavce še dodatno stigmatizirajo, je uvodoma povedala Agata Dziuban s poljske unverze Jagellonian.

Po mnenju Romana Kuharja s filozofske fakutlete pa ti pojavi niso omejeni na postsocialistične države, temveč se z njimi srečujejo tudi v zahodni Evropi, pri čemer se argumentacija teh gibanj pogosto sklicuje tudi na skrb za otroke, kar je bilo v Sloveniji slišati tudi v razpravah o dekriminalizaciji prostitucije leta 2003.

Zakonodaja ne sme temejiti na predsodku
Po mnenju spolnega delavca, ki dela v Franciji, pa je ključna težava v tem, da se odločevalci bolj kot na dejansko stanje zanašajo na predsodke. "Priljubljen predsodek je, da je vsak spolni delavec, ki dela zunaj svoje matične države, žrtev trgovine z ljudmi. Čeprav to ni res, saj se nas veliko za ta korak odloči prostovoljno. Potem pa se na podlagi predsodka sprejmejo predpisi, ki namesto zaščite kriminalizirajo tudi prostovoljne delavce."

Prav zaradi tega se je pridružil mreži ICRSE, katere namen je spregovoriti o pravicah spolnih delavcev na posameznih območjih Evrope in o povezovanju spolnih delavcev, ne nazadnje pa tudi soustvarjati predloge za zakonske okvirje, ki bi varovali pravice spolnih delavcev. "Dekriminalizacija spolnih delavcev je tu ključna, saj šele potem lahko spolni delavci tudi prijavijo nasilje nad njimi, do česar so po navadi zadržani tako zaradi predpisov, ki jih s svojim delom kršijo, kot tudi zaradi nezaupanja do policije."

"Ko so ljudje navajeni državne represije, se težje odločajo za prijavo nasilja, saj je težko prijaviti nasilje organu, ki v drugem kontekstu izvaja nasilje nad tabo," pa pravi Roxana Vasi iz mreže SWAN. Pri svojem delu s spolnimi delavci se pogosto srečuje z nezainteresiranostjo za prijavo nasilja, pogosteje se zatekajo k viktimizaciji. "Premiki na tem področju so zelo počasni."

Izključeni iz trga dela
Nasilje pa je le en vidik izključevanja prostitucije, saj so tudi po dekriminalizaciji na robu trga dela. "Pogosto je prekarno delo, namenjeno ljudem, ki imajo manj možnosti," pripoveduje spolni delavec, Kuhar pa je na podlagi svoje raziskave med moškimi spolnimi delavci v Sloveniji. "Ugotovili smo, da obstajata dve skupini, ena skupina svoje delo obravnava kot karierno izbiro, v katero je treba vlagati za upešno prodajo svojega dela. Druga skupina pa je to delo obravnavala kot nekaj, v kar so zašli zaradi takšnih in drugačnih okoliščin." Noben anketiranec pa se ni prepoznal v okvirih delovnega prava niti ni videl potrebe po tem.

Kljub temu se spolni delavci po večjem delu vzhodne Evrope srečujejo z odrivanjem na rob trga dela. Kriminalizacija spolnega dela pomeni tudi, da se država odreka obdavčitvam, na ta račun pa so spolnim delavcem okrnjeni dostopi do zdravstvenega zavarovanja, možnosti najemanja posojil in podobno. Prav zato si spolni delavci na Poljskem načeloma želijo legalizacije, ki bi jim, davkom navkljub, omogočila dostop do določenih storitev in ne nazadnje tudi povezovanja, pravi Agata Dziuba.

Toda po mnenju spolnega delavca bi se za zakonito zaposlitev s svojim imenom in priimkom odločila le peščica. "Največja težava je stigma, saj bi se vsak bal, da bodo podatki o njegovi zaposlitvi dostopni, s čimer bi nase prevzel stigmo. Na ta račun so sicer resda prisiljeni v prekarno delo brez bolniškega staleža in pokojninskega zavarovanja. A rešitev ni preprosta.