Dekriminalizacija seksualnega dela za preprečevanje kršenja človekovih pravic

Seksualni delavci se še vedno ne obravnavajo kot delavci, marsikje v Evropi je njihovo delo še vedno kriminalizirano, kar posredno omogoča nadaljevanje izkoriščevalskih praks, trgovanja z belim blagom in nasilja, so opozorili na današnji okrogli mizi v Ljubljani. Tudi to je delo, čeprav nam je morda ta misel tuja, so se strinjali sogovorniki.

Današnjo razpravo o prostituciji in seksualnem delu v srednji in vzhodni Evropi ter na Balkanu sta pripravila Mirovni inštitut in Mednarodni komite za pravice seksualnih delavk in delavcev v Evropi, potekala pa je v okviru mednarodnega srečanja o prostituciji in seksualnem delu, ki ga te dni gosti Ljubljana.

Metka Naglič iz Amnesty international (AI) Slovenija je v uvodnem nagovoru izpostavila, da se tudi AI zavzema za dekriminalizacijo seksualnega dela. Dekriminalizacija je namreč po njenem mnenju najboljši način za preprečevanje kršitev človekovih pravic, ki velikokrat spremljajo seksualno delo. Seksualne delavke po svetu so marginalizirane, živijo in delajo zunaj zakona, soočajo se z nasiljem, trgovino z ljudmi, kar je vse kršitev človekovih pravic. Zato je treba zakonodajo spremeniti. Tudi seksualni delavci imajo pravico do svobode ali zdravstvene oskrbe; dekriminalizacija je ključ, da jim zagotovimo varnost, je poudarila.

Mojca Pajnik z Mirovnega inštituta je opozorila na trend ponovne tradicionalizacije družbe, razširjanja konservativizma, militarizacije, rasti vpliva desničarskih strank, na vztrajnost katoliške cerkve in njenih satelitskih organizacij, ki delujejo proti pravicam LGBT, pa tudi nasprotovanja in širjenja strahu pred begunci, kar se po njenih besedah zadnja leta dogaja v vzhodni Evropi in na Balkanu.

Naraščajoč nacionalizem in patriotizem, ki sta tudi proti migrantom, prav tako prevladujeta na Poljskem, je opozorila Agata Dziuban iz programa Stacja, ki na Poljskem nudi podporo mladim, ki so se znašli na cesti. Kot je dejala, trenutno v državi poteka široka razprava o pravicah do reprodukcije, v razpravi je tudi zakonski predlog popolne prepovedi splava. O seksualnih delavcih se po njenih besedah zaradi velike konservativnosti družbe javno ne govori, so stigmatizirana skupina, v kateri je veliko migrantov.

Desničarska gibanja s podobnimi idejami se pojavljajo po vsej Evropi, je ocenil sociolog Roman Kuhar. Izpostavil je raziskavo izpred nekaj let, opravljeno med moškimi seksualnimi delavci v Sloveniji, ki je pokazala, da obstajata dve različni skupini teh delavcev: prva skupina tega ni pojmovala kot delo, v to dejavnost so se spustili po slučaju kot način izhoda iz slabih socialnoekonomskih razmer. Druga skupina pa je svojo dejavnost pojmovala kot delo, kot karierno odločitev. Vendar nobena od teh skupin ni želela govoriti o potrebi po organiziranju, boju za svoje pravice, da bi se to priznalo kot oblika dela, čeprav je tudi to delo, je dejal Kuhar.

Romunka Roxana Vasi, seksualna delavka, ki sodeluje z mrežo za zagovorništvo pravic seksualnih delavcev in delavk v srednji in vzhodni Evropi ter Aziji, je opozorila, da v mnogih državah politika ne da nič na vprašanje človekovih pravic. V vzhodni Evropi so ljudje po njenih besedah tako navajeni represije države, da običajno preračunavajo svoje tveganje, ko se odločajo o tem, ali prijaviti nasilja oz. zlorabo, in da gre pri tem za začaran krog.

Dekriminalizacija dela seksualnih delavcev je edini način za preprečevanje nasilja nad njimi, je poudaril koordinator mednarodnega komiteja za pravice seksualnih delavcev v Evropi Luca Stevenson. Izpostavil je, da se jih v družbi še vedno obravnava kot kriminalce.

Sogovorniki so se danes strinjali, da je tudi med nevladnimi organizacijami, ki se zavzemajo za pravice različnih družbenih skupin, malo podpore seksualnim delavcem. Še največ podpore dobivajo od tistih organizacij, ki skrbijo za zdravje marginaliziranih skupin, saj se te zavedajo zdravstvenih tveganj, s katerimi se soočajo seksualni delavci.

Dziubanova je poudarila, da čeprav morda sedanji časi niso pravi za revolucijo, se vendarle da veliko narediti tudi v trenutnem sovražnem okolju, da se spremeni dojemanje ljudi v družbi. To bi po njenem mnenju lahko imelo vpliv na pripravo zakonodaje v prihodnje, ko se bodo sedanje nacionalistične težnje umirile. Poudarila je pomen povezovanja in podpiranja seksualnih delavcev v boju za njihove pravice.

Vir: STA