Za Sergeja Racmana predlagana najvišja kazen

Specializirano državno tožilstvo meni, da je šlo za hudodelsko družbo, ki se je okoriščala na račun prostitutk v novogoriškem klubu.

Tožilka specializiranega državnega tožilstva Maja Veber Šajn je za vse soobtožene v zadevi Marina, ki jim kot hudodelski združbi očita zlorabo prostitucije, včeraj predlagala večletne zaporne in denarne kazni, poleg tega pa še zaplembo 22,5 milijona evrov premoženja, ki naj bi bilo protipravno pridobljeno. Prihodnji narok je predsednica senata Tatjana Cvetičanin sklicala za 20. maj, ko naj bi se obravnava, ki se je na koprskem okrožnem sodišču začela pred tremi leti, zaključila.

Najvišja kazen grozi Sergeju Racmanu, za katerega tožilka predlaga 10 let in šest mesecev zapora ter 420.000 evrov kazni. Pri tem je upoštevala njegovo predkaznovanost in to, da je pred prijetjem začasno pobegnil. Za Dejana Šurbka je predlagala deset let zapora in 91.000 evrov kazni, za Jožeta Kojca prav tako deset let zapora in 130.000 evrov kazni, za Vesno Ternovec pa pet let zapora in 6000 evrov kazni. Racman, Šurbek in Kojc so bili solastniki novogoriške Marine in z njo povezanih družb, medtem ko je Vesna Ternovec nočni klub vodila.

»Marina ni bila wellness in spa klub, pač pa bordel, v katerem je prihajalo do izkoriščanja prostitucije,« je bila v zaključnih besedah jasna tožilka. Po njenih besedah so bile ženske v klubu prostitutke in ne navadne gostje, kot je zatrjevala obramba. »Ob prihodu v klub so se morale prijaviti, imele so delovni razpored, v primeru nespoštovanja hišnega reda so bile kaznovane, določena je bila cena, po kateri so ponujale spolne storitve, ter čas, koliko so morale biti navzoče v klubu,« je naštela. Med letoma 2014 in 2019, kolikor je delovala Marina, se je, kot je pokazala preiskava, tam zvrstilo 532 žensk, ki naj bi prodajale svoje telo, in 148.000 moških, ki naj bi bili njihove stranke.

Tožilka: prostitucija ni delo
»Prostitucija ni delo,« je poudarila Maja Veber Šajn in opozorila, da gre pri tem za poseg v človekovo telo, s tem pa v človekovo dostojanstvo in človekove pravice. Ženske se, kot je nadaljevala, ne odločajo svobodno, da bodo to počele, pač pa je to izhod v stiski. Prostitucija je sicer v slovenski zakonodaji dekriminizirana, vendar je prepovedano, da bi se kdor koli na račun tega okoriščal – kot naj bi se dogajalo v Marini. Ženske, ki naj bi se tam prostituirale, so večinoma prihajala iz Romunije in naj bi na ta način reševale svoj ekonomsko-socialni položaj. Hudodelska združba pa naj bi na njihovih ramenih zasnovala svoj poslovni model ter prikrivala, kaj se je v resnici tam dogajalo. »Navzven so skušali dajati vtis, da gre za gostje, ki so v enakopravnem položaju z moškimi obiskovalci, saj so oboji morali plačati vstopnino v klub,« je dejala tožilka. Z vstopnino pa naj bi si lastniki kluba zagotovili delež od zaslužka za spolne storitve, ki so jih dekleta navidezno ponujala na svoj račun.

Ob tem naj bi imeli nad njimi nadzor, saj so se morale – za razliko od moških obiskovalcev – vnaprej najaviti, v klubu naj bi preživele 12 ali več ur, če niso prišle na »delo« pa naj bi jim grozilo, da jim bodo prepovedali vstop. Kot je izpostavila tožilka, deklet ni nihče silil v prostitucijo, pač pa je šlo za okoriščanje na račun njihovega položaja. Obdolženci so si po njenem zamislili poslovni model po zgledu avstrijskih klubov, kjer je prostitucija legalizirana - le da, je menila tožilka, slovenska zakonodaja tega ne omogoča.

Obdolženci in njihovi odvetniki so bili ob izhodu iz sodne dvorane brez komentarja.

Vir: Delo