Madame Berta in javne deklice

Kaj narediti s prostitucijo? Jo preganjati ali dovoliti? Dejstvo je, da prepoved ne pomaga, legalizacija sama pa ničesar ne reši. Mogoče bi pomagalo, če bi več pozornosti namenili ženskam (in moškim), ki se s tem ukvarjajo. Kako živijo? Kakšne pravice imajo? Kaj potrebujejo? Moraliziranje ne pomaga. Različne dobe ponujajo različne rešitve. V osemdesetih letih 19. stoletja je avstrijska oblast občinam dovolila legalizacijo prostitucije v nadzorovanih bordelih oziroma »tolerančnih hišah«, s čimer naj bi zmanjšali zakotno prostitucijo in razmah spolnih bolezni. V Ljubljani se je ta znamenita institucija pojavila leta 1897, ko je svoje prostore v Zvonarski ulici 13 prevzela »madame« Mathilda Löwy. Po ugotovitvah zgodovinarke Branke Grošelj je župan Ivan Hribar ob odprtju bordela zagotovil, da ga bodo zaprli takoj, ko bodo ugotovili, da se ne obnese, prav tako je prepovedal zaposlovanje deklet slovenske narodnosti. Bordela na Zvonarski 11 in Zvonarski 13 sta cvetela do leta 1904, ko se je pokazalo, da ljubljanska občina ni dobro opravljala nazora. Na dan so prišli dokazi, da Mathilda Löwy (imenovana tudi madame Berta) grobo izkorišča dekleta iz tujih krajev.

Sojenje pred deželnim sodiščem je potekalo 29. novembra 1905. »Obtožnica trdi, da je Löwyjeva javne deklice sistematično odirala in izrabljala njihovo lahkomišljenost ter njihov bedni položaj,« je poročal časopis Slovenec: »Dekleta so bila pripeljana v javno hišo iz raznih drugih hiš in je bilo takoj pri vstopu priznati 200 do 400 K dolga ali še več, ne glede nato ali so dolg res prinesle seboj ali ne. To je bil potem stalni dolg, ki ga je Lowy še zviševala. Takoj pri vstopu se prostitutkam vzeli obleko za izprehod, perilo, kovčke, ter jim dali le takozvano salonsko obleko. To je imelo namen da se jim onemogoči zapustiti hišo.« Ljubljanska »madame« je uporabljala prastaro taktiko »zadolževanja«, ki je danes cveti v trgovini z ljudmi. »Od svojega zaslužka so morale prostitutke plačati 234 K za hrano in stanovanje, od ostalega denarja pa, ki so ga zaslužile, so morale dati polovico Matildi Löwyjevi kot njen zaslužek, druga polovica pa je ostala njim, toda Ie nominelno, ker se morale s tem plačevati prvotni dolg in pa kupovati od Löwyjeve razne jedi, lišp in obleko in plačevati to 2 do 3krat dražje kakor pa je to dobiti na trgu. Izkoriščanje posebno označuje dejstvo, da niso nikdar prišle iz dolgov, akoravno je večina njih zaslužila 400 - 600 K na mesec in še več. Nikdar niso imele nobenega krajcarja. Kadar so hotele ženske iz bordela, se jim je grozilo, da jih bode policija poslala po odgonu.«

Žrtve izkoriščanja

Izpovedi prostitutk so dokazovale, da so bile žrtve trgovine z belim blagom in oderuškega izkoriščanja: »Prostitutka 'Hilda' – je bila prodana za 700 K. Bila je tri mesece v tolerančni hiši in zaslužila 300–400 gld. vsak mesec. 30 gld. vredno obleko je morala kupiti za 120 gld. Ko se ji je oderuštvo Löwyjeve zdelo prenesramno, zagrozila je priča svoji gospodarici, da bo stvar naznanila. A Löwy je ponosno in samozavestno rekla: 'Nič ne morete storiti, ker jaz sem madame Berta!' Löwy je vsako pismo, ki je prišlo, odprla in prebrala, in če ji ni bilo všeč, ga je raztrgala in uničila. Ko je šla priča od Löwyjeve proč, je bila dolžna nad 550 K.« Podobne zgodbe so izpovedale prostitutke z umetniškimi imeni Lola, Elza, Kornelija, Olga in Gisela. Državni pravdnik je v zaključnem govoru očital ljubljanski upravni oblasti, da je zanemarjala svojo dolžnost: »Res je, da se gre tu za človeška bitja, ki jih zaničujejo vsi boljši ljudje, vendar je tudi napram njim treba usmiljenja. Od sodišča pa usmiljenja ne zahtevamo, le človeške pravice naj ne odreka sodišče tem bitjem. /…/ Takega izkoriščanja, kakoršno je bilo tu, ni najti nikjer drugod, čeprav se po celem svetu nahajajo tako žalostne ustanove.« Zagovornik »madame« Löwy se seveda ni strinjal, poleg tega je bil ciničen do visokega sodišča: »Löwy je sicer res izkoriščala, a ni vse izkoriščanje pred zakonom kaznjivo. Tovarnarju se lahko reče, da izkorišča svoje delavce, tudi država izkorišča vas, gospodje sodniki, ko vas sili za 8 gld na dan opravljati delo, za katerega dobim jaz 100krat več. Ravnanje Löwyjeve je vredno vsega zaničevanja, a zaradi oderuštva ne more biti kaznovana.« Madame Berta je bila obsojena »na šestmesečni strogi zapor in 2000 kron denarne globe. Po prestani kazni se izžene iz Avstrije.« Gospo Löwy je kot novi najemnik »tolerančne hiše« nasledil domačin Alojzij Kališ in za to dejavnost skrbel do leta 1919, ko so oblasti prostitucijo prepovedale.

Vir: Delo