Nova resolucija razkrila globok razkorak na področju regulacije spolnega dela
Poslanci Evropskega parlamenta so v četrtek podprli predlog resolucije, ki predvideva kazni za plačevanje za spolne usluge. Resolucija sicer ni zavezujoča, prihaja pa v času, ko več evropskih držav razmišlja o spremembah zakonodaje glede prostitucije. Številne organizacije, ki delujejo na tem področju, predlogu nasprotujejo, kar ponazarja globok razkorak med aktivisti in spolnimi delavci glede tega, kako regulirati spolno delo. Kriminalizacija kateregakoli vidika spolnega dela, ki jo predlaga to poročilo, naj ne bi ščitila pravic žensk in drugih, ki se ukvarjajo s spolnim delom, prav tako pa ne ponuja ustreznih rešitev na področju trgovine z ljudmi in prisilnega dela.
Parlament je z resolucijo, ki jo je podprl z 234 glasovi proti 175, članice EU pozval k uvedbi zakonskih sprememb, v skladu s katerimi bi bilo »zahtevati ali sprejeti spolne usluge od osebe v zameno za plačilo, obljubo plačila, zagotovitev ali obljubo koristi« odslej kaznivo. Predlog je sprožil burno razpravo, pri čemer so bile glavne politične skupine tako na desni kot na levi glede tega vprašanja razdeljene. Resolucija sicer za države članice ni zavezujoča.
V nekaterih članicah EU, kot sta denimo Hrvaška in Litva, je prostitucija že prepovedana in tudi kazniva. V drugih, kot so Nemčija, Avstrija in Nizozemska, je legalna in regulirana. Nekatere države pa denimo kaznujejo zgolj stranke, ne pa tudi spolnih delavk. Slednje je tudi pot, ki jo je zagovarjala nemška evroposlanka Maria Noichl (S&D), ki je vložila predlog resolucije. Ocenila je, da bi kaznovanje tistih, ki prejemajo spolne usluge in zanje plačujejo, privedlo do pozitivnih rezultatov.
»Prostitucija ni običajna služba,« je na tiskovni konferenci v torek dejala Maria Noichl in dodala, da »obstaja resnična potreba po nujnih ukrepih po vsej Evropi.« Po njenih besedah naj bi poročilo obravnavalo izkušnje večine žensk, ki se ukvarjajo s prostitucijo, za katero se ne odločijo same, ampak so v to prisiljene. »Zavedam se, da obstajajo nekateri ljudje, ki se sami odločijo za prostitucijo in si želijo, da bi nanje gledali kot na spolne delavce. To razumem, a gre za majhno skupino,« je pojasnila in dodala, da je njena naloga, da oblikuje politike za večino in ne za majhno skupino.
Drugi poslanci, denimo nizozemska evroposlanka Sophie in 't Veld (Renew), pa so izrazili dvome. »Ta predlog je vodila ideologija, ni pa upošteval dokazov in tudi ne bo pripomogel k zaščiti pravic in varnosti spolnih delavk,« je zapisala na družbenih omrežjih.
Poročilo so številne organizacije, ki delujejo na tem področju, ocenile kot pristransko in škodljivo za ponudnike spolnih uslug in druge ranljive skupine.
Kriminalizacija ne ščiti pravic žensk in ne pomaga pri reševanju vprašanja trgovine z ljudmi
Združenje 13 organizacij za človekove pravice, med katerimi sta Amnesty International in Human Rights Watch, je izrazilo nasprotovanje predlogu. Organizacije, ki sicer delujejo na več področjih – pravic žensk in enakosti spolov, človekovih pravic, spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic, virusa HIV, zmanjševanja škode, pravic LGBTI oseb, digitalnih pravic, trgovine z ljudmi, migracij, rasne pravičnosti in kazenskega pravosodja – so v odprtem pismu prišle do enakega zaključka: kriminalizacija kateregakoli vidika spolnega dela, ki jo predlaga to poročilo, ne ščiti pravic žensk in drugih, ki se ukvarjajo s spolnim delom, ter ne ponuja ustreznih rešitev na področju trgovine z ljudmi in prisilnega dela.
Po navedbah organizacij namreč kriminalzacija strank ne bi vodila do konca spolnega dela, temveč bi se slednje postalo zgolj bolj nevarno, saj bi se preselilo v ilegalno sfero. Po poročilu Amnesty International o Irski, eni od držav, ki kriminalizira kupce, ta regulativni pristop ni samo povečal izpostavljenosti strank tveganemu vedenju, temveč je povečal tudi strah med spolnimi delavci, ki delajo skupaj, da bodo obtoženi vodenja bordelov.
»Kriminalizacija nakupa spolnih uslug odreka celotni skupini ljudi (večinoma gre za ženske) pravico do odločanja o svojem življenju,« so še kritični v organizacijah.
Omenjene organizacije namreč zagovarjajo, da bi lahko le s pristopom, ki temelji na človekovih pravicah, dekriminalizacijo vseh vidikov spolnega dela in vključevanjem spolnih delavcev in zagovornikov človekovih pravic spolnih delavcev v odločanje, ustrezno zaščitili spolne delavce. Poročilo naj prav tako ne bi ustrezno razlikovalo tretjih oseb, ki zlorabljajo ali izkoriščajo, od tistih, ki nudijo podporo in varnost spolnim delavkam.
Poročilo naj bi vključevalo napačne definicije in interpretacije podatkov
Poročilo poziva h kaznovanju strank spolnih delavcev in k opredelitvi kaznivega dejanja po vsej EU nagovarjanje, sprejemanje ali pridobitev spolnega dejanja od osebe v zameno za plačilo, obljubo plačila, zagotavljanje storitve ali obljube take ugodnosti. Gre za tako imenovani nordijski model, ki predlaga kriminalizacijo stranke, vendar pa podatki kažejo, da ima to lahko tudi negativen vpliv na pravice ponudnikov spolnih uslug. Spolni delavci naj bi tako poročali o povečani negotovosti in ranljivosti za nasilje in bolezni ter zmanjšanjem zaupanja v oblasti. V državah, kjer že upoštevajo predlagani model (Švedska, Francija, Irska) spolni delavci poročajo o večji stigmi, ovirami pri dostopu do storitev in tveganju brezdomstva.
Organizacije prav tako navajajo, da trgovina z ljudmi ni ustrezno definirana, trditve pa naj ne bi temeljile na statističnih podatkih in raziskavah. Zadnji razpoložljivi podatki, ki jih je objavila Evropska komisija, tako, denimo kažejo na rahlo zmanjšanje žrtev trgovine z ljudmi za namene spolnega izkoriščanja v EU. V državah, kjer je ta model kriminalizacije že uveljavljen, pa sej naj prostitucija po podatkih Eurostata, sploh ne bi zmanjšala.
Poročilo nadalje poziva k uvedbi kazenskih sankcij za vsakogar, ki ima dobiček od prostitucije. Ta predlog po mnenju organizacij ne razlikuje med ravnanjem, ki je izkoriščevalsko, žaljivo ali prisilno, in dejavnostjo, ki je osebna, praktična in podporna ali za namene varnosti ljudi, ki prodajajo spolnost. Ta praksa bi tako lahko vodila do kriminalizacije spolnih delavcev, ki zaradi lastne varnosti delijo svoje prostore. Ena od posledic bi bila lahko denimo tudi deložacija spolnih delavcev iz njihovih domov in stanovanj, saj so najemodajalci lahko kriminalizirani zaradi »dobičkov preko prostitucije«.
Vir: Dnevnik
