Afera Marina: kako so tajne policiste pošiljali v bordel

Na nadaljevanju sojenja v aferi Marina je koprsko sodišče zaslišalo policijskega koordinatorja akcije. Ta je predvsem odgovarjal na vprašanja, na kakšen način so v bordel pošiljali tajne policijske sodelavce in za kaj je bil porabljen denar.

»Ker smo vedeli, da se v Klubu Marina dogaja prostitucija, smo morali vpeljati prikrite ukrepe. Na moj predlog je tožilstvo odredilo navidezni odkup (spolne, op.p.) storitve od žrtev kaznivih dejanj, saj smo vedeli, da gre za bordel, in če ne bomo imeli te odredbe, bodo tajni delavci, poslani v Marino, tam preveč izstopali, ker ne bodo hoteli koristiti uslug,« je na torkovem nadaljevanju sojenja v zadevi klub Marina na koprskem okrožnem sodišču povedal koordinator policijske akcije, kriminalist Zdenko Cindrič z Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU).

Zadeva je sicer zaradi obsežnosti razdeljena v tri dele. Prvi, ki jim sodijo že več mesecev, so podjetniki Sergej Racman, Jože Kojc in Dejan Šurbek ter nekdanja direktorica podjetja Welnes & spa Klub Marina iz Ajševice pri Novi Gorici Vesna Trnovec. Očitke tožilstva, da so ženske, ki so prihajale v klub Marina, silili v prostitucijo, ves čas zanikajo.

Zaslišali bi tožilko
Sodni senat pod predsedovanjem Tatjane Cvetičanin je v torek nadaljeval zaslišanje Cindriča, ki se je začelo že na prejšnjem naroku. Obramba želi od kriminalista slišati, zakaj se je odločil predlagati navidezni odkup spolnih storitev. Odvetnike zanima tudi, ali so tajni delavci policije imeli spolne odnose s prostitutkami in te storitve plačali z denarjem, ki ga je zagotovila država. Odvetnik Miha Šošić, ki skupaj z odvetnikom Janezem Koščakom brani Šurbka, je še pred začetkom sojenja predlagal izločitev dokazov, povezanih z ukrepom navideznega odkupa, saj je takšna poteza po njegovem nezakonita. Sodišče njegovemu predlogu ni sledilo, dokazi so ostali v spisu.

Cindrič je na prejšnjem naroku zatrjeval, da tajni delavci niso imeli dovoljenja za spolne odnose z žrtvami kaznivih dejanj v klubu ali zunaj njega. Šlo je le za druženje, je trdil. Odvetnico Martino Hrovatin Žaucer, ki skupaj z odvetnikom Mitjo Jeleničem Novakom zastopa Racmana, je zanimalo, zakaj je torej predlagal izdajo odredbe o navideznem odkupu spolnih storitev od domnevnih žrtev v nočnem klubu. Kriminalist ji je odgovoril, da so potrebovali dokaze, da se v Marini dogaja prostitucija. »Iz odredb izhaja, da je šlo za odkup spolnih storitev, kje v njih piše, da je šlo le za druženje?« je bila vztrajna odvetnica, ko ji je v besedo vskočila tožilka Maja Veber Šajn in se razburila, da je kriminalist že večkrat razložil, da je šlo le za druženje. »Tudi domnevna žrtev je povedala, da je imel tajni delavec z njo plačan spolni odnos. Zato ga sprašujem,« je bila jasna odvetnica, a se je Veber-Šajnova ponovno razburila. »Kako naj priča ve, kaj je mislila tedaj tožilka, ali boste zahtevali tudi njeno zaslišanje?« je vprašala zagovornico, ta pa ji ni ostala dolžna. »Če bo potrebno, ja,« je rekla tožilki in jo s tem očitno še bolj razburila. »Pa kaj bi še radi, zasliševali bi tožilko, do kod bo to šlo, boste zahtevali še zaslišanje preiskovalnih sodnikov in ne vem koga še?« jo je vprašala Veber Šajnova, ki ni mogla skriti svojega razburjenja. Šla je celo tako daleč, da je obrambi siknila: »Nehajte že lajati!«

Še posebej jo je živciral odvetnik Šošić, ki je z vprašanji seciral kriminalista, ki se je v svojih odgovorih pogosto zapletal. Odvetniki so bili nad tožilkinim izpadom in primerjavo z lajanjem ogorčeni, sodnica pa je od tožilke zahtevala, da se za izrečeno opraviči. Tožilka se je opravičila, a v isti sapi potožila: »Če me pa ves dan napadajo.« Sodnica se ni strinjala z njo, zato je tožilko spomnila, da obramba opravlja le svojo dolžnost in priči postavlja vprašanja.

Neuradno poizvedovanje policije v tujini
Odvetnika Franca Rojka, ki poleg odvetnika Francija Matoza zastopa Kojca, pa je zanimalo, kje je policija dobila informacije, ki so bile ključne za začetek postopka – da so obdolženi izkoriščali slab socialni položaj žensk, ki so prihajale iz revnih okolij, predvsem Romunije, in jih zato silili v prostitucijo. Cindrič je v sodni preiskavi dejal, da so o tem v tujini za nekatera dekleta poizvedovali neuradno, na prejšnjem zaslišanju pa, da so poizvedovali preko uradnih virov, največ preko Europola. Odvetnik Rojko je dejal, da teh listin v sodnem spisu ni, zato ga je zanimalo, kje so dokazi policije v zvezi s trditvami iz obtožnice. Cindrič je dejal, da vse piše v kazenski ovadbi, ni pa znal pojasniti, kje so se izgubili ključni dokazi, povezani s slabim socialnim položajem žrtev.

Vir: Dnevnik