Med sojenjem Mariji Studen in njenemu sinu Miranu Anžiču, ki naj bi v lokalu XO leta 2006 silila Kolumbijke in Moldavijke v prostitucijo, smo slišali, da tajni policijski sodelavci nikoli ne spustijo hlač — Iz državne vreče je za domnevno kurbarijo šlo 166 evrov in 90 centov — Moža postave pod krinko sta dobila popust za skok med rjuhe — Kje je blagajniški blok, ki bi lahko proces postavil na novo ali morda celo obrnil na glavo
Kot je videti, se na kranjskem sodišču v zadnjem obdobju skoraj toliko kot s preprodajalci droge ukvarjajo tudi z ljudmi, ki so bili predmet tajne policijske preiskave v povezavi s prostitucijo, le da obstaja med osumljenimi dilerji in ljudmi, ki jih obtožujejo seksualnih deliktov, velika razlika: zadnje mrcvarijo v sodnih dvoranah veliko dlje kot prve. Procesi se zelo vlečejo, vse pa je na moč zoprno in resnici na ljubo tudi brezsmiselno.
Nekoč vodja akcije odkrivanja kurbarije v gmajni v Čirčah, danes pa vodja gorenjskih kriminalistov Boštjan Lindav je moral v sodnem procesu proti Mariji Studen in njenemu sinu Miranu Anžiču, obtožena sta organizacije prostitucije v lokalu XO, pričati še enkrat. Pravzaprav se je besedno spopadel z odvetniškim parom Anton Šubic in Dušan Csipö, kjer je prednjačil prvi. Šubič ga je spraševal glede denarja: »Tajna sodelavca sta iz proračunskih sredstev trošila denar za zapitke. Ali obstajajo zapisani podatki, koliko denarja je bilo porabljenega za njune obiske lokala XO? Kje so?« Še je vrtal vanj: »Ali obstaja posebna specifikacija?« »Mi sestavimo poročilo za vse naše aktivnosti in jih posredujemo naprej na generalno policijsko upravo,« je bil odločen Lindav. No, davkoplačevalci bi se morda res lahko spraševali, zakaj se je njihov denar prek tajnih agentov trošil za popivanje in plačilo seksa, če bi šlo za vsote tipa patria ali falcon, a šlo je za takratnih 40.000 tolarjev oziroma 166 evrov in 90 centov.
Na večer, ko so policisti organizirali akcijo v omenjenem lokalu, niso dobili trdnih dokazov v sobah deklet. Kako? Preprosto: tajna sodelavca sta plačala z označenimi bankovci. Šubic je vprašal: »Zakaj ste akcijo v prostore lokala XO začeli na dvorišču in ne v sobah takrat, ko bi vaša sodelavca spustila hlače?« Seveda, dokazi bi bili takrat res trdni. Čeprav je predsednica senata Andreja Ravnikar opozorila odvetnika, da je šel malo predaleč, je prvi gorenjski kriminalist odgovoril: »Tajni delavec ne bi nikoli spustil hlač!«Šubic pa ni odnehal, še naprej je silil v Lindava: »Za akcijo je bilo namenjenih 40.000 tolarjev. Ena spolna usluga je veljala 20.000, toda vašim tajnim sodelavcem je bilo vrnjenih dvakrat po 5000. Vsak naj bi plačal le po 15.000. Kako to?« Lindav je bil realističen: »Morda sta dobila popust.«
Sledilo je poizvedovanje o podrobnostih policijske racije in kako so opravili hišno preiskavo. Lindav se je spomnil, da sta se takrat sprla eden izmed kriminalistov in Šubic. »Na podlagi česa se ugotovi namen predaje označenih bankovcev? Kako veste, da so bili dani res za plačilo spolne storitve?« je zanimalo zagovornika Csipa. Lindav se je duhovito izmotal: »Pa saj tja nismo prišli po jabolka in hruške!« No, če bi tajna sodelavca res imela spuščene hlače, ko je vdrla policija, se med sojenjem ne bi pogovarjali o sadju.
Preden napovemo, da sojenja še dolgo ne bo konec, ponujamo v razmislek podrobnost, ki lahko vrže senco dvoma na primer: omenjena zneska po 15.000 tolarjev iz tistega večera tik pred racijo sta zapisana na blagajniškem traku, označene bankovce pa so ob hišni preiskavi našli v natakarski denarnici, ki jo je imela Marija Studen. Če dodamo podatek, da je steklenica šampanjca stala prav 15.000, potem bi lahko moža postave pod krinko dala denar le za pijačo namesto seks. Kdo ima ta kontrolni trak, kriminalisti ali je še v Čirčah? Kot je znano iz delovanja kurbišč tako pri nas kot v tujini, denarja za plačilo seksa nikoli nimajo v blagajni in ga ne hranijo v natakarski denarnici. Sicer bi moral lastnik od tega državi odvajati davek, česar pa zagotovo ne počne noben zvodnik.
Vir:http://www.delo.si
