Največ je žrtev spolnega izkoriščanja
Evropski dan boja proti trgovini z ljudmi Lani je bilo prepoznanih 47 žrtev, od leta 2010 so jih identificirali 161
Ljubljana – Policija ob evropskem dnevu boja proti trgovini z ljudmi opozarja na vedno večjo problematiko trgovine z ljudmi v Sloveniji, v kateri levji delež, 96 odstotkov, predstavljajo žrtve spolnega izkoriščanja. Med žrtvami so policisti od leta 2010 prepoznali tudi štiri otroke.
Trgovina z ljudmi predstavlja težavo svetovnih razsežnosti. Po zadnjem poročilu Urada Združenih narodov za droge in kriminal so med žrtvami trgovine z ljudmi državljani 152 držav, ki so jih odkrili v 124 državah. Po oceni Združenih narodov se v tej kriminalni dejavnosti obrne kar 28 milijard evrov na leto, medtem ko je po vsem svetu po nekaterih ocenah kar 21 milijonov žrtev. Pristojne institucije skoraj vseh držav trgovini z ljudmi, ki predstavlja hudo kršitev temeljnih človekovih pravic in spada med hude oblike kaznivih dejanj, posvečajo vedno več svojega časa. Slovenija pri tem ni nobena izjema, prej nasprotno, saj je država zaradi geografske lege mamljiva zaradi tranzicije čez naše ozemlje pa tudi kot ciljna država.
Če so kriminalisti leta 2010 obravnavali 12 osumljencev trgovine z ljudmi, se je to število lani ustavilo na 42. To je posledica konca preiskav treh večjih kriminalnih združb, ki so se množično ukvarjale s prostitucijo in trgovino z ljudmi, so policisti zapisali v letnem poročilu za lansko leto. Od leta 2010 pa so policisti identificirali skupaj 161 žrtev trgovine z ljudmi, od tega 47 samo lani. Največ žrtev prihaja iz Romunije in Ukrajine, teh je več kot 40 odstotkov, nato pa sledijo žrtve iz Srbije, Dominikanske republike in Slovenije.
Trgovina z ljudmi vključuje izkoriščanje prostitucije ali drugih oblik spolne zlorabe, prisilnega dela, izvajanja kriminalnih dejavnosti, beračenja, suženjstva, služabništva, trgovanja s človeškimi organi, tkivi in krvjo ter trgovine z otroki. Slovenski organi pregona se še vedno ukvarjajo pretežno z izkoriščanjem prostitucije, tako gre v 96 odstotkov primerih za žrtve spolnega izkoriščanja, preostali delež pa je enakomerno razdeljen za žrtve služabništva, prisilnega dela in beračenja. Zadnje se je na stari celini občutno povečalo z vstopom Bolgarije in Romunije v Evropsko unijo.
