Oblasti cenzurirajo, skrajneži strežejo po življenju
Grožnje s smrtjo ustvarjalcem prepovedanega filma Much Loved, ki govori o maroški prostituciji.
Umetnosti ne ločijo od realnosti, resničnosti ne od (verskih) tabujev: takšne so družbe, ki jih poganja hipokrizija. V Maroku so v zadnjem času tarča napadov ustvarjalci filma o prostituciji ...
Ni se mogoče delati, da na ulicah Marakeša, Casablance in še kje ni prostitutk, in vendar so maroške oblasti dosegle, da jih Maročani ne gledajo na filmskem platnu. Islamski skrajneži so šli celo korak dlje: strežejo po življenjih.
V zadnjem času močno buri duhove film Much Loved francosko-maroškega režiserja Nabila Ayoucha. Potem ko so ga spomladi predvajali celo v francoskem Cannesu, so ga v domačem Maroku prepovedali, češ da »spodbuja k prostituciji«. »Sporen« je menda predvsem prizor, v katerem glavno junakinjo – igra jo mlada Maročanka Loubna Abidar – na komisariatu v Marakešu posili policist. Zaradi filma so se zganile verske avtoritete, češ, kakšno bogokletje in škandal, oblasti pa so se odločile za prepoved; menda zato, ker film »močno žali moralne vrednote in maroške ženske«, in tudi ugled države da blati. Ustvarjalci menijo drugače, filmsko sporočilo je prav nasprotno: »opozarjati je treba na probleme prostitutk v Maroku, govoriti resnico in braniti najšibkejše«.
In tako kot so se oblasti odločile za cenzuro, hočejo tudi islamistični skrajneži postoriti svoje: režiserju in igralcem grozijo s fizičnim nasiljem in celo smrtjo. Od besed k dejanjem ni dolga pot ...
»Končno si jih le dobila ...«
Pred dnevi so se v Casablanci fizično spravili nad 29-letno Loubno Abidar, ki igra v filmu eno od štirih prostitutk in ki so jo kot najboljšo igralko avgusta nagradili na festivalu v Angoulêmu. Kot je javnosti sporočila v videu, objavljenem na facebooku, so jo udarjali po obrazu, pomagati pa ji – kljub krvaveči arkadi in podplutemu očesu – ni hotel nihče v nobeni instituciji: ne v bolnišnicah ne na policijskih postajah. Potem ko se je sredi noči zatekla na glavni policijski komisariat v Casablanci, so se ji smejali, neki policist pa ji je celo rekel: »Končno si jih le dobila ...« In vse to se, kot je zgrožena igralka, »dogaja samo zaradi filma, ki ga večina niti ni videla oziroma je videla le tisto, kar so jim iz njega hoteli pokazali. Sodite me po resničnem filmu.«
Loubna Abidar je ena tistih filmskih ustvarjalk, ki jim svobodni duhovi pridajajo pridevnik »angažirana«, kajti v svojih filmih opozarja na položaj arabskih žensk; ne le v Maroku, ampak tudi v Siriji, Libanonu in še kje. Preden se je odločila, da bo snemala Much Loved prepoznavnega režiserja Nabila Ayoucha, so jo prijatelji posvarili, naj se ne podaja v nevarno avanturo, zdaj ji obračajo hrbet in z njo tudi ne govorijo več. Za nameček se mora braniti celo na sodišču, saj so jo, kot je povedala v intervjuju za Téléramo, obtožili, da »snema pornografske filme in opogumlja mlada dekleta, naj se prostituirajo«, »A kljub vsem problemom in žalitvam, ki jih moram prenašati, sem ponosna, da mi je Nabil Ayouch zaupal glavno vlogo.«
A ker se zadnje dneve razpoloženje do nje močno zaostruje, se je pretepena umetnica – množice svobodno mislečih ji zdaj izražajo podporo na strani na facebooku – pred maroškim nasiljem umaknila v Francijo. Ta postaja zatočišče za vse številnejše intelektualce in umetnike iz frankofonskih držav Magreba in širše Afrike, kjer se po »spodleteli« arabski pomladi močno krepi verski konservatizem, skrajni islamizem pa brez milosti seje sovraštvo, strah, smrt.
Strahovi in tabuji
Islamistične grožnje maroškim ustvarjalcem filma Much Loved, prav tako grožnje s smrtjo, so stalnica že mesece, zato je režiser Nabil Ayouch pred časom pozval maroško državo, naj jim zagotovi zaščito. Nič ni dosegel, umetniki ne morejo računati na varovanje, še več, tudi eden izmed moških igralcev, ki ima v filmu vlogo razvpitega saudskega bogatina, jo je skupil z nožem ... V podporo ustvarjalcem in odločno proti cenzuri maroške države je na desetine cineastov, producentov in drugih ustvarjalcev v Franciji podpisalo posebno peticijo. Verjamejo, da »prepovedi ne spremenijo realnosti«, obsojajo »napade na svobodo izražanja v Maroku, na svobodo režiserja, da pokaže svoje delo, in na svobodo gledalcev, da imajo dostop do filmskih stvaritev v maroških kinodvoranah«, ter hvalijo Much Loved; v francoskih kinematografih si ga je mogoče ogledati od sredine septembra.
Prostitucija je tudi v muslimanskem Maroku, tako kot marsikje drugod po svetu, samo eden od družbenih obrazov, ne nujno čednih. Maroške oblasti ga nočejo gledati, čeprav ga ni mogoče prezreti. Odkrito umetniško govorjenje o prostitutkah muslimankah prebuja v mnogih tamkajšnjih ljudeh sovražne emocije, režimsko zatrte in versko zadrte družbe so pač polne tabujev in strahov.
V Maroku že tako in tako, še pravi Loubna Abidar v intervjuju za Téléramo, ni lahko biti igralka: ljudje presojajo in obsojajo. Še zlasti pa ni preprosto igrati prostitutke: nekateri ljudje bi kar ubijali ...
Vir: Delo
