Nedoseganje norme plačevale same

Izvedenka pojasnjuje, da so imela dekleta natančno določeno normo za prodajo pijač in število spolnih stikov
»Analiza podatkov o poslovanju podjetja ZUVU, osebne storitve d.o.o., je pokazala, da približno 14 odstotkov dnevnega prometa v lokalih niso zabeležili v svojih bilancah,« je na sojenju Milanu Zupančiču in soobtoženim, ki jim tožilstvo očita trgovino z ljudmi, povedala izvedenka ekonomske stroke Mateja Gubanec.


Gubančeva, avtorica izvedeniškega mnenja, ki ga je na prošnjo strank do zdaj še štirikrat dopolnila, je povedala, da je svoje izračune naredila izključno na podlagi zelo obsežne in izredno natančne poslovne dokumentacije podjetja ZUVU.


Kot je razložila, so listine o poslovanju lokalov Antonio v Komnu, Bolero v Trebnjem in Cabaret na Turjaku pokazale, da so dnevno beležili prodajo pijač, hrane pa tudi dohodke od spolnih storitev tam zaposlenih deklet. Iz podatkov je razvidno, koliko deklet je na določen dan delalo, koliko pijače jim je uspelo »prodati,« kolikokrat so gostom nudile spolne storitve in koliko denarja so morale vrniti delodajalcu, če niso izpolnile zelo natančno določene norme.


Gubančeva je povedala, da so morala dekleta povprečno na mesec delodajalcu vrniti 240 evrov, ker niso prodale določenega števila pijač ali pa so premalokrat odšle z gosti v gornje prostore. Izračun je pokazal, da so imela dekleta (zaposlenih naj bi jih bilo od 45 do 66) na mesec povprečno od 21 do 30 spolnih stikov, nedoseganje norme pa so morale nadomestiti z večjo prodajo pijač ali z vrnitvijo dela svojega denarja.


Samo Milan Zupančič naj bi z izkoriščanjem deklet pridobil več kot dva milijona evrov premoženjske koristi: 1,360.000 evrov od spolnih odnosov, 437.225 evrov z naslova vračanja neto plač z dodatkom za prehrano, 169.200 evrov z naslova nedoseganja norme konzumacije pijač ter 39.200 evrov od odškodnin za letni dopust.


Evidenca in izjave prič


Podatki, ki jih je navzočim na glavni obravnavi nizala izvedenka Gubančeva, so razburili obtoženega Milana Zupančiča. Njeno izvajanje je nekajkrat prekinil z besedami, »to ni res,« nekatere njene navedbe pa so ga spravile v smeh. Po nekaj opozorilih, naj se vede dostojno, pa ga je predsednica senata, sodnica Katarina Turk Lukan, napotila iz dvorane.


Njegov zagovornik, odvetnik Gorazd Fišer je nato ugotovil, da v izvedeniškem mnenju in njegovih štirih dopolnitvah nikjer ni podatka, ki bi dokazoval, da so morala dekleta za nedoseganje norme delodajalcu iz svojega žepa povprečno plačevati po 340 evrov na mesec. Gubančeva je na to odgovorila, da je ta vsota rezultat natančne evidence za vsako od deklet za vsak dan, da torej izhaja iz poslovne dokumentacije podjetja. Fišer je nato predočil listino iz izvedeniškega mnenja, iz katere izhaja, da ugotovitve ne temeljijo na zaseženi dokumentaciji, ampak tudi na izjavah zaslišanih prič, med katerimi so bili tudi zaposleni v lokalih. Gubančeva je poudarila, da vsi izračuni v izvedeniškem mnenju izhajajo izključno iz podatkov iz zasežene dokumentacije, se pa je seznanila tudi z izjavami zaslišanih prič, vendar njihova vsebina ni vplivala na matematične izračune. Sojenje se nadaljuje.


Razplet zgodbe


Zgodba se je začela razpletati novembra 2012, ko so policisti in kriminalisti vstopili v nočne lokale Antonio v Komnu, Bolero v Trebnjem in Cabaret na Turjaku. Preiskovali so domnevno vpletenost v organizacijo najstarejše obrti, s katero se je ukvarjalo več deklet (večinoma iz Ukrajine, Češke, Moldavije, Dominikanske republike), ki so bila nastanjena v nočnih lokalih.


Posel je, kot ugotavlja tožilstvo, vodil in organiziral Milan Zupančič, Darko Vukomanović je domnevno skrbel za prihod tujk v Slovenijo, zanje pridobival dovoljenje za bivanje in za delo barskih plesalk ter nadziral delo in prostituiranje deklet. V Antoniu je to menda opravljal sam, v Cabaretu je to bil po prepričanju tožilstva vodja lokala in natakar Zlatko Galijašević.


Na zatožni klopi se je sprva znašel tudi Marko Plajnšek, ki je v trebanjskem nočnem lokalu Bolero vodil, organiziral in nadziral prostituiranje deklet, a se je v zameno za priznanje krivde pogodil s tožilstvom za nižjo kazen. Pravnomočno je bil obsojen na triletno pogojno zaporno kazen s preizkusno dobo petih let, plačati bo moral še 10.000 evrov stranske denarne kazni.


Izvajanje sodne izvedenke je Milana Zupančiča prisililo v smeh, zato ga je sodnica napotila iz dvorane.

Vir: Delo