Koronavirus pospravil jorkširskega Razparača

Peter Sutcliffe, ki je zaradi koronavirusa umrl v bolnišnici, star 74 let, je od leta 1975 do 1981 zverinsko – s kladivom, nožem in izvijačem – ubil trinajst žensk, ker so mu “božje besede, ki jih je slišal v glavi, naročale, naj ubija prostitutke”. Britanci so ga zato imenovali jorkširski Razparač.

Ko so ga leta 1981 obsodili na dvajset dosmrtnih zapornih kazni, ker je umoril trinajst žensk, sedem pa jih poskušal umoriti, ga je sodnik razglasil za sadističnega serijskega seksualnega morilca. Vseeno so ga po treh letih iz strogo varovanega tradicionalnega zapora preselili v strogo varovano psihiatrično bolnišnico Broadmoor, ker so ga psihiatri razglasili za paranoičnega shizofrenika.

Božji ukaz s pokopališča

Paranoična shizofrenija je vrsta bolezni, pri kateri prevladujejo halucinacije in blodnje različnih vsebin. Najpogostejše so slušne halucinacije, glasovi, ki govorijo, včasih pa ukazujejo. Sutcliffe naj bi slišal božji ukaz na pokopališču leta 1967. Vsemogočni naj bi mu rekel, da je njegova misija ubiti ali izkoreniniti prostitutke. Vzdevek jorkširski Razparač je dobil, ker je moril v angleškem okrožju Yorkshire in ker je njegov petletni morilski pohod spominjal na Jacka Razparača, kot so skoraj stoletje prej rekli nikoli ujetemu morilcu v Londonu. Sutcliffe, ki ga je policija aretirala leta 1980 zaradi vožnje pod vplivom alkohola, je v času, ko je na prostosti čakal na sojenje, ubil svoji zadnji dve žrtvi. Istega leta so ga vnovič aretirali s prostitutko v avtomobilu s ponarejeno registracijo, v katerem je imel kladivo, nabrušen izvijač in nož. Po začetnem zanikanju je priznal in opisal umore in napade. To naj bi počel na božji ukaz, ker so »prostitutke umazanija, ki jo je nekoliko počistil z ulic«.

Večina njegovih žrtev ni bila prostitutk, a v tisku so jih nesramno delili na prostitutke in »ženske, ki so se rade dobro imele«. Ta celo za tisti čas neverjeten odnos do žrtev in njihovih svojcev je zakrivila policija z začetno oceno, da jorkširski Razparač »patološko sovraži ženske, za katere misli, da so prostitutke, in je vsakič, ko je ubil žensko, ki ni bila prostitutka, naredil strahotno napako«. Neverjeten namig v tej oceni je bil, da so bile videti ali so se vedle kot prostitutke. Celo tedanji javni tožilec je na sojenju Sutcliffu dejal: »Medtem ko so bile nekatere od žrtev prostitutke, je verjetno najbolj žalosten del tega primera, da nekatere niso bile.« Večina žrtev ni imela nobene zveze s prostitucijo, a policijski preiskovalci so bili tako obsedeni s teorijo, da gre za morilčevo osebno vendeto proti prostitutkam, da so vedno znova ignorirali ali zanemarili pričevanja žensk, ki jim je uspelo pobegniti, če se niso ujemala s to teorijo. Zato so zamudili vrsto priložnosti, da bi ga ujeli veliko prej. Morda še preden je moril prvič.

Nedostojne in dostojne žrtve

Še večjo napako je policija naredila po umoru Wilme McCann, ločenke s štirimi otroki, ki jo je Sutcliffe napadel in zverinsko ubil oktobra 1975 samo 150 metrov od doma, ko se je ponoči vračala iz mesta. Policija naj bi ugotovila, da »ima več fantov«, kar je sprožilo govorice o tem, da prodaja svoje telo; tisk je ugibanja razglasil za resnico, čeprav je njena družina to vztrajno zanikala in čeprav ni bilo nobenega dokaza za to. Peto žrtev, komaj šestnajstletno Jayne MacDonald, ki jo je Sutcliffe ubil leta 1977, je policija razglasila za »dostojno mlado dekle« in »priložnostno žrtev«, tisk pa se je odzval z oceno, da je morilec naredil strahotno napako, ki je v kričečem nasprotju z njegovo »krvavo križarsko vojno proti prostitutkam«. Javnosti je prekipelo, starši umorjene šestnajstletnice so javno izpričali ogorčenje nad delitvijo žrtev na dostojne in nedostojne ženske.

Preiskovalci so nekoč poročenega voznika tovornjaka Sutcliffa od leta 1977 do leta 1980 kar petkrat zaslišala, a ga vseeno niso osumili umorov. Njegovo 32-letno bivanje v strogo varovani psihiatrični bolnišnici Broadmoor, v kateri je imel udobno sobo s satelitsko televizijo in DVD-predvajalnikom, je davkoplačevalce stalo več kot 11 milijonov evrov. Dovolili so mu štiri obiske na teden. Najbolj redno ga je obiskoval nekoč slavni komik Jimmy Savile, o katerem so po smrti razkrili, da je bil najhujši pedofil v britanski zgodovini. Savile je leta 1991 organiziral obisk boksarja Franka Bruna, ki se je rokoval s serijskim morilcem. Najbolj neverjetno pa je, da je jorkširski Razparač prejemal veliko pisem in valentinovskih razglednic oboževalk. Nekatere so ga celo obiskovale. Bil je ponosen na svojo razvpitost, imel se je za nekakšnega zvezdnika, zaradi česar je zahteval privilegiran status.

V zadnjih nekaj letih se je zredil na 140 kilogramov in imel več bolezni, med njimi sladkorno, zaradi katere je oslepel. Vid enega očesa naj bi mu rešili z lasersko operacijo. Postal je tudi hipohonder, v zadnjih mesecih življenja pa je bil obseden s strahom, da bo umrl zaradi novega koronavirusa. Ker je bil pripadnik verske ločine Jehovovih prič, je po okužbi z virusom zavrnil vsakršno medicinsko pomoč.

Vir: Dnevnik