Sodnico prijavili zaradi primerjave prostitucije s frizerkami
Društvo Ključ je sodnemu svetu prijavilo ljubljansko sodnico, češ da je prostitucijo neprimerno primerjala z delom v frizerskem salonu. Komisija za etiko in integriteto sodnega sveta je na podlagi prijave sprejela smernice, ki naj se jih sodniki držijo ob obrazložitvi sodbe.
»Bilo je kot pri frizerju, ko se naročiš in te ena od frizerk ostriže. Tudi frizerka dobiva plačo. Domnevne oškodovanke so bile zaposlene, delodajalec jim je plačeval prispevke, niso bile omejene pri gibanju in niso bile nadzorovane.« Zaradi teh besed ljubljanske okrožne sodnice Dejane Fekonja na sojenju Valterju in Ani Šmid, ki ju je prvostopenjsko sodišče februarja oprostilo očitkov zlorabe prostitucije, je Društvo Ključ (center za boj proti trgovini z ljudmi) naslovilo pobudo na komisijo za etiko in integriteto pri sodnem svetu.
Društvo je izjavo povzelo iz medijev, sodnici pa očitalo kršitev načela nepristranskosti. S sporno izjavo naj bi sodnica izražala svoja osebna prepričanja, ki niso skladna s trenutno situacijo na področju prostitucije, v katero so žrtve prisiljene s prefinjenimi oblikami manipulacije, pri čemer se izkorišča njihov podrejeni položaj, revščino, odvisnosti, pretekle izkušnje in drugo.
Nazorna podkrepitev argumentov
Sodnica Fekonja je v pisnem odgovoru potrdila, da je v ustni obrazložitvi sodbe uporabila primerjavo z delom frizerk, vendar le zato, da je dodatno nazorno podkrepila argumente za oprostilno sodbo. Hkrati je opozorila, da je vsa obrazložitev trajala več kot pol ure in je zato njena izjava iztrgana iz konteksta. Prav tako predstavnikov Društva Ključ niti ni bilo v sodni dvorani, javna obrazložitev sodbe pa se ne snema in zato ni mogoče preveriti, ali so mediji njeno izjavo povzeli povsem natančno. S primerjavo je sodnica sicer želela pojasniti, da domnevne oškodovanke v konkretnem primeru niso bile izkoriščane, saj je poklic erotičnega maserja že od leta 2015 uradni poklic. V konkretnem primeru so bile ženske uradno zaposlene, zanje so plačevali prispevke, dobivale so redno plačo, dejavnost pa je bila uradno in zakonito prijavljena.
Komisija za etiko in integriteto, ki ji predseduje vrhovna sodnica Nina Betetto, se je odločila, da o konkretnem ravnanju sodnice ne bo izdala mnenja, s katerim bi se opredelila do morebitne neprimernosti izrečenih besed. Predvsem zato, ker je bila sporna izjava del obsežne obrazložitve, brez vsega konteksta, ki ni nikjer dokumentiran, pa korektne etične presoje ni mogoče izvesti. Kljub temu je komisija primer vzela v obravnavo, saj je ocenila, da lahko ravnanje sodnika pri javni razglasitvi sodb odpira pomembna vprašanja sodniške poklicne etike.
Osem smernic za sodnike
Komisija sodnega sveta je nazadnje sprejela osem smernic, ki naj se jih sodniki držijo pri izreku sodb. Smernice segajo od navodil o urejenem osebnem videzu in uporabi knjižnega jezika do opredelitve do družbene dimenzije posameznega primera. Poleg tega mora sodnik jasno predstaviti odločilne razloge za sodbo, biti mora vsebinsko korekten, pojasniti mora normativno in strokovno podlago za svojo odločitev, vse predstavljene razloge pa mora podati na uravnotežen način. Sodniki morajo biti skrbni pri razkrivanju občutljivih podatkov strank, zavedati pa se morajo tudi raznolikosti v družbi, spoštovati dostojanstvo posameznikov in družbenih skupin ter biti še posebno pozorni na predstavnike ranljivih skupin.
Ob tem so v komisiji poudarili, da je javna razglasitev sodbe pomembna tako z vidika zagotavljanja pravice do poštenega sojenja kot tudi z vidika zaupanja javnosti v sodstvo, v njej pa se prepletajo praktično vsa načela kodeksa sodniške etike.
S takšnim razpletom so zadovoljni tudi v Društvu Ključ. »Strinjamo se z odločitvijo komisije za etiko in integriteto, ki je pripravila smernice za ravnanje sodnikov pri javni razglasitvi sodb po opravljeni glavni obravnavi, in si želimo, da bi jim resno sledilo čim več sodnic in sodnikov,« je za Dnevnik povedala predsednica društva Katjuša Popović.
Vir: Dnevnik
