Trgovina z ljudmi: Ena sodnica priznanje zavrnila, druga sprejela

Prva sodnica ni sprejela sporazuma o priznanju krivde Franceta Ribnikarja, druga pa v tem ni videla nobene ovire. Zaradi pomoči pri trgovini z ljudmi je dobil leto in šest mesecev pogojne zaporne kazni in pet tisočakov denarne.

Sodnica Mojca Kocjančič je sprejela priznanje Franceta Ribnikarja, da je pomagal hudodelski združbi, ki sta jo vodila zakonca Drago in Alina Leskovšek in se je ukvarjala s trgovino z dekleti iz Ukrajine in Moldavije. Dobil je pogojno kazen poldrugega leta zapora s štiriletno preizkusno dobo in še 5000 evrov stranske denarne kazni, ki jo mora plačati v dveh letih. Zanimivo je, da je sodnica Dejana Fekonja, ki se je prej ukvarjala s tem primerom, njegovo priznanje zavrnila. Ni bila namreč prepričana, ali je storil to kaznivo dejanje ali morda kakega drugega – ali pa sploh nobenega.

Zaradi odbitkov celo v »minusu«
Kot smo že pisali, naj bi po prepričanju tožilstva Leskovškova, Milan Živić in Marko Kern sodelovali v hudodelski združbi, ki je novačila tuja dekleta, da bi v Sloveniji delale kot barske plesalke za 6000 evrov na mesec. Obljube so bile prazne, saj so se nato ukvarjale s prodajo spolnih uslug za bistveno nižje plačilo. Leskovškova naj bi imela v baru Veronika v Dragočajni in klubu Red&Black na Mlaki pri Kranju od novembra 2013 do aprila lani nastanjenih najmanj 34 deklet, ki so se ukvarjale s prostitucijo. Za spolni odnos je stranka posameznici plačala od 100 do 150 evrov, ki so šli v roke vodji lokala (Leskovškovi oziroma njenemu namestniku Kernu ali Živiću). Dekle je nato dobilo 50 do 75 evrov za spolni odnos ter okoli pet evrov na prodano drago pijačo (stale so 20, 30 ali več evrov). Tiste, ki niso dosegle norme pri prodaji pijač in plesov, so morale del plače vrniti. Plačevale so tudi odškodnino za dopust, nastanitev, pa tudi namišljene stroške za pridobitev delovnega in bivalnega dovoljenja. Po vseh odbitkih jim je ostalo le malo, nekatere so bile celo zadolžene, piše v obtožbi. In še, da so morale biti delodajalcem ves čas na voljo, niso mogle izbirati ne časa ne kraja za spolne odnose, niti tega, s kom bi bile intimne.

Ribnikar se je znašel v postopku, ker je dal štirim dekletom na razpolago prostore za bivanje ter jih prevažal do lokalov ali strank. Kmalu po pravnomočnosti obtožbe je s tožilstvom sklenil sporazum o priznanju krivde, ki pa ga sodnica Fekonjeva ni sprejela. »Imam občutek, da ste priznali le zato, ker vam je bila ponujena pogojna kazen. Toda sporazuma nisem zavrnila zato, ampak ker bo treba razčistiti, ali ste res krivi pomoči pri trgovini z ljudmi ali morda pri zlorabi prostitucije – ali pa ničesar,« je povedala februarja na predobravnavnem naroku. Ker tako zahteva zakon, je morala nato predlagati svojo izločitev, ki jo je predsednik sodišča potrdil, in Ribnikarjev primer je bil dodeljen Kocjančičevi.

Drugi niso priznali
Njeno stališče pa je drugačno. Ribnikarjevo priznanje je v celoti sprejela, češ da je podprto tudi z drugimi dokazi v sodnem spisu. Še pred tem je obtoženi potrdil, da so očitki tožilstva resnični. »Punce so bile pri meni in mi tudi pomagale. Peljal sem jih k zdravniku, če je bilo treba, ali pa v trgovino,« je dodal. Kocjančičeva ga je obsodila na kazen, dogovorjeno v sporazumu, plačila stroškov postopka pa ga je oprostila. A večji del dela sodišče še čaka. Ker Leskovškova, Živić in Kern krivde niso priznali, bo sodnica Fekonjeva opravila običajno sojenje. Kdaj se bo začelo, še ni znano, saj se še vedno odloča o pritožbah na njeno odločitev, da zavrne predloge obrambe o izločitvi dokazov iz spisa.

Vir: Delo