Ste pripravljeni na tretjo seksualno revolucijo?
http://manager.finance.si/8836210/St...lno-revolucijo
Je svet pripravljen na tretjo seksualno revolucijo?
Na glavi imam čelado in rahlo se mi dozdeva, da sem videti kot član glasbene zasedbe Daft Punk; da sem se spremenila v humanoidnega robota. Brundam si njihovo pesem Get Lucky, k er imam res srečo: sem v prostorih Marca Dorcela, kralja pornografije »v francoskem slogu«, v diskretnem kotičku 15. pariškega okrožja. Namen mojega obiska je, da bi s čelado oculus rift preizkusila »pornič, v katerega se potopite«. Z omenjenim naglavnim prikazovalnikom, ki vas v vzporedni svet preseli bolje od navadne trirazsežnostne tehnike, dobite namreč občutek, da ste se znašli v filmu. Tako sem zdaj tu, lenobno zleknjena na postelji, popolnoma gola. Ne občutim sramu, nič me ne moti. Pogledam svoje kipeče in presenetljivo bele prsi, mlečno beli roki in stegni. Mojo desno prsno bradavico krasi kovinski piercing, moj venerin griček je gladek kot puščavska sipina. Zamenjala sem telo in to, ki ga imam zdaj, pripada pornozvezdi. Končno sem seks bomba.
Še preden se dobro zavem, kaj se dogaja, se mi približa žrebec s pobrito glavo, radiatorčki in nabreklim penisom. Ni moj tip, zato se razgledam po sobi, da bi videla, v kakšni zgodbi sem se znašla. Glavo obrnem proti levi, povsod tema: gledam v prostor zunaj pogleda kamere. Moški me, ne da bi ga za karkoli prosila, spretno zgrabi za boke. Osupla ne izustim niti besede. Prizori se zvrstijo kot blisk. Moški opravi svoje. In moje novo telo se zdi zadovoljno.
Snamem si čelado in jo vljudno odložim. Nasmehnem se osebi, ki me je sprejela, Ghislainu Faribealtu, prijaznemu podpredsedniku Dorcelovega oddelka za medije, ki nosi lepo poravnano kravato. Zamomljam nekaj kot: »Drži, skoraj se ti zdi, da si res tam.« Lici imam rdeči kot cvetoči vrtnici.
Pripomoček we-vibe je možno prek apliakcije za pametni telefon zagnati z razdalje do deset tisoč kilometrov.
Kibernetska seksualna revolucija
Sem torej v samem središču dogajanja. Povsem potopljena v svojo nalogo. In potrjujem, kar pravijo: seks 3.0 je tu. Spomnim se misli pisatelja Yanna Moixa, ki sem jo prebrala: »Za resničnost se bomo čedalje manj zanimali. Le kdo se bo še želel ukvarjati z osebo, ki oddaja neprijetne vonjave in se želi prehranjevati v restavracijah? Seksali bomo s popolnimi digitalnimi avatarji, ki nam bodo s pomočjo senzorjev ponujali najbolj nore občutke.«
Pomislim tudi na film Spika Jonza Ona iz leta 2013, v katerem se Joaquin Phoenix zaljubi v glas (Scarlett Johansson) svojega z umetno inteligenco obdarjenega računalnika. Lik v filmu začne hoditi s sintetičnim glasom, potem pa dobi nogo. Seveda je šlo za izmišljeno zgodbo. Toda kako je s tem v stvarnem življenju? Zdaj imamo v resnici lahko spolne odnose, ne da bi se dotikali drugih ljudi. Nobenih rok. In ne govorim o robotih za spolno občevanje, ki so jih napovedovali za leto 2050: s sintetično, kot svila gladko kožo, ki se nikoli ne naveličajo svojega dela in nikoli ne ustrašijo vaše pižame. Govorim o spolnosti prek povezave, skrite v kotičku vašega računalnika in na policah vseh seksšopov.
Na Japonskem, kjer resnični fantje doživljajo resnične ljubezenske zgodbe z navidezno resničnimi »mladimi ženskami«, s katerimi se »srečujejo« na svojih konzolah nintendo, pravega spolnega odnosa še ni imela kar četrtina moških pri tridesetih. In drugje? Številk o tem, kot kaže, ni, a sem zaradi svojega osupljivega vpogleda v svet kibernetske spolnosti kmalu spoznala, da se tudi tu že dogaja revolucija.
»Za resničnost se bomo čedalje manj zanimali. Seksali bomo s popolnimi digitalnimi avatarji, ki nam bodo s pomočjo senzorjev ponujali najbolj nore občutke,« pravi pisatelj Yann Moix.
Ogromno povpraševanje in neskončna ponudba Sexodroma
Prototip trirazsežnostne čelade oculus rift, ki sem ga preizkusila, stane približno 300 evrov. Za široko uporabo bo na trgu čez približno pol leta. In, da, pred nami je res prihodnost dotika prek povezave - kot sem se lahko prepričala med kratkim obiskom naslednjega pariškega svetišča spolnosti. Na Pigallu, erotičnem predelu francoske prestolnice, sem se odpravila v Sexodrome. Trgovina s tri tisoč kvadratnimi metri polic, zase trdi, da je »največja ljubezenska prodajalna na svetu«, in obljublja užitek na dosegu roke. Na voljo so rožnati, rumeni, vijoličasti dildi - dildi vseh mogočih barv. Govorimo o trgu, ki je na letni ravni vreden 22 milijard evrov. Razstavljena je še cela vrsta neverjetnih in zelo učinkovitih predmetov za spolnost na daljavo. Vibrirajoče jajce lelo, ki ga zaženete z daljincem z največ 12 metrov, je mogoče vtakniti v kraje, ki jih zaradi dostojnosti ne bom imenovala. Moškim to ponuja več zabave kot avtomobilček na daljinsko upravljanje. Druga možnost je we-vibe, ki ga je mogoče zagnati z razdalje »nekaj metrov do deset tisoč kilometrov« in vključuje aplikacijo za pametni telefon.
Na voljo je tudi komplet za pare, hetero- ali homoseksualne, ki jim omogoča, da se potešijo tudi, kadar jih ločijo zemljepisne razdalje. Ženska spolna igrača je videti kot običajni dildo in ima prikupno ime pearl. Moška z bolj možatim imenom onyx je podobna temni nožnici, v katero vitez vtakne svoj dragoceni meč. »Ta naprava mi daje občutek, da sem vstopil v vašo vagino,« razloži prodajalec. Takšnih podrobnosti nisem pričakovala. Nadaljuje. »Par ima lahko spolne odnose na daljavo, medtem ko se opazuje prek spletne kamere,« še pojasni.
Preizkušanje trga
Povpraševanje po silikonskih lutkah raste. Čez pet let bodo znale dihati s pomočjo pnevmatskega sistema in slediti človeku z očmi s pomočjo detektorjev gibanja, pravijo v podjetju Doll Story.
Povpra-ševanje po silikonskih lutkah raste. Čez pet let bodo znale dihati s pomočjo pnevmat-skega sistema in slediti človeku z očmi s pomočjo detektorjev gibanja, pravijo v podjetju Doll Story.
Promocijski video izdelovalca opozori na nesporno trženjsko resnico, da komplet omogoča »varen seks« - brez tveganja spolno prenosljivih bolezni. Brez mešanja telesnih tekočin. Brez nevarnosti. A ker kljub temu zagotovilu in svoji predanosti novinarstvu še nisem pripravljena ogroziti svojega zdravja, raje poiščem ljubitelja takšnih tehnologij, ki sta ti napravi že preizkusila.
Mojega preizkuševalca svetlih kodrov in pepelnatih oči bi zelo težko označili za čudaka. Ime mu je Stephen des Aulnois. Star je 31 let in je ustanovitelj Le Tag Parfait, spletnega mesta, ki se posveča raziskovanju pornokulture. »Prišlo mi je v desetih minutah. A je stvar oddajala zvoke, podobne telefaksu,« mi pove naravnost. Za njegovo spolno partnerico Ariane je bila izkušnja manj zadovoljiva. »Ko sem se dotaknila dilda, je bilo, kot bi z roko zadovoljevala Stephena, ki je to tudi dobro občutil,« razlaga 28-letnica. »Toda njegova naprava ni name delovala niti malo. Vse mora opraviti ženska. In ko je Stephen doživel orgazem, je bilo vsega konec tudi zame.« Ah, vprašanje neusklajenosti.
Pri tem se ponuja čisto stvarno vprašanje. Je zato, ker Ariane ni samska, spolni odnos prek računalniškega zaslona prešuštvovanje? »Bolj imam občutek, da sem seksala s strojem kot s Stephenom,« pravi. »Nenavadno.«
Najnovejši trend: camgirls s pripomočki na daljavo
Zgolj pripomoček ali prava revolucija? Etienne Armand Amato, raziskovalec Observatorija digitalnih svetov v humanističnih in družbenih vedah, se očitno nagiba k drugi možnosti. Strokovnjak za svet kibernetske spolnosti trenutno proučuje Chaturbate, spletno platformo, na kateri se razkazujejo mlade ženske. Gre za nekakšno nadgradnjo peepshowa, kjer je mlade dame, »camgirls«, treba plačevati z virtualnim denarjem, »žetoni«. Račun lahko na njem odpre vsako predrzno dekle. Eno takšnih je 26-letna bančna uslužbenka Lille s severa Francije, ki prostodušno pove, da na njem nastopa »dvakrat ali trikrat na teden, ker jo to poživlja in s tem zasluži za počitnice«.
V Sexodromu na pariškem Pigallu trdijo, da so »največja ljubezenska prodajalna na svetu«. Na tri tisoč kvadratnih metrih ponujajo tisoče dildov, razstavljena je tudi cela vrsta neverjetnih in zelo učinkovitih predmetov za spolnost na daljavo. Govorimo o trgu, ki je na letni ravni vreden 22 milijard evrov.
Večina teh »camgirls« je zdaj opremljenih s povezljivimi spolnimi pripomočki. »To je najnovejši trend,« razlaga Etienne Armand Amato. »Spolna igrača zavibrira vsakič, ko gledalci za to plačajo. Poglejte.« Brez obotavljanja vzame svoj pametni telefon in mi na njem pokaže zelo mlado svetlolasko, ki se divje zvija. »Njeno telo upravlja od 1.500 do tri tisoč ljudi. Postala je neke vrste erotično božanstvo. To pa je zelo skrb zbujajoče.« Venera in Afrodita v enem. Boginja spolnosti, prav toliko nedostopna kot prisvojena. Orgazem zdaj lahko doživite na daljavo, z združenimi močmi več tisoč ljudi z vsega sveta! Seks ni več omejen na intimne kotičke, lahko je globalen.
Ne vedoč, kaj naj si mislim o vsem skupaj, sem se obrnila na Bernarda Andrieuja, francoskega filozofa, strokovnjaka za telo in avtorja knjige Strah pred orgazmom. Videti ni bil niti malo zaskrbljen. »Tehnologije so bile vselej uporabljene tudi za zadovoljevanje spolnih potreb,« razloži. »Ljudje so se začeli fotografirati. Na Skypu se samozadovoljujejo pred svojimi fanti ali dekleti. Ljudem, starim od 15 do 30 let, ki pogosto igrajo videoigre in so navajeni doživljati čustva po tej poti, bo pornografija s poglobljeno izkušnjo seveda všeč.«
»Pomikamo se v smeri poliseksualnosti, ko ljudje ne bodo le v vertikalnih spolnih razmerjih, s svojimi možmi ali ženami, temveč tudi v horizontalnih: spremenljivih, kratkotrajnih,« dodaja. »Vsak se zdaj lahko preda neznancu ali neznanki in mu pri tem ni treba obvladovati svojega telesa. Poleg tega pa je to predajanje varno!«
Spolnost prek zastopnika
Kaj pa človeška plat tega? Spolnost prek povezave »ne nadomešča pravega spolnega odnosa. Pomaga ti odkrivati novo paleto občutkov,« mi je zagotovil umetnik in raziskovalec kibernetske spolnosti Yann Minh. Če razumem prav, je to približno tako kot v primeru radia, ki nikoli ni nadomestil tiska, ali televizije, ki nikoli ni nadomestila radia.
Yann, na primer, živi s svojo ženo. Vendar ima v eni od sob svojega stanovanja v Parizu še nooscaphe, nekakšno plovilo, s katerim potuje po medmrežju. Napravo sestavlja nekaj zmogljivih računalnikov, »haptična« miška (ki uporabnikom omogoča, da »trčijo« v objekte v navidezni resničnosti in občutijo gladko ali hrapavo površino), udoben naslanjač in ... spolne igrače.
S pomočjo te opreme lahko zdaj dejansko »spite« z drugimi ljudmi na medmrežju. Yann je preživel veliko časa v svetu navidezne resničnosti Second Life, ki je začel delovati leta 2003. Kolikor se spomnim, je šlo za domišljijsko mesto, v katerega so vsi lahko prišli igrat poljubne vloge, politične, poklicne in tako naprej. Pozabila pa sem na vlogo, ki jo ima tam spolnost. Yann pravi, da zdaj večina obiskovalcev prihaja tja samo zaradi nje. Ljudje, ki imajo sicer precej povprečno spolno življenje v resničnem svetu.
V majhni sončni sobi se prijaviva in vstopiva. Umetnikov avatar v Second Lifu je nenavaden: moder, z mačjim smrčkom, zajčjimi ušesi in jelenjimi rogovi. Zver vstopi v grajski stolp in se zažene v mrežo velikega pajka, da bi se z njim na hitro sparila. Medtem ko pajek seksa s svojim partnerjem, mi Yann razloži: »Veliko ljudi si na Second Lifu drzne početi stvari, ki jih v resničnem življenju nikoli ne bi. Sadomazohizem je tu zelo razširjen.«
Raziskovalec kibernetske spolnosti Yann Minh: Spolnost prek povezave ne nadomešča pravega seksa, ampak ti pomaga odkrivati novo paleto občutkov, kar ni izvedljivo v realnosti.«
Nekateri ljudje tu svojo spolnost živijo celo prek zastopnika. Yann se je denimo pogovarjal z neko žensko, ki je imela multiplo sklerozo in je umirala na negovalni postelji. »To ji je omogočalo, da je imela spolno življenje,« pravi. »Odkril sem, da so čustva pravzaprav lahko še globlja, če so dražljaji, ki jih dobiva telo, usklajeni z dramaturgijo - ne glede na šibkost fizičnih občutij.«
»Kljub navidezni resničnosti pa je tu veliko sočutja,« dodaja. »Ko me je nekoč objel neki avatar, me je to čustveno zelo prevzelo.«
Kaj vse bodo znale lutke čez pet let
Prevzetost občuti tudi Frédéric, ko seže po bokih Yurike ali Lilice. Rjavolaski z ozkima azijskima obrazoma, ki sedita na kavču v njegovem stanovanju blizu Lyona, imata prosojno kožo in negovane nohte; sta popolni. Yurika in Lilica sta silikonski lutki. Sedemintridesetletnik je vljuden, precej lep in dela na področju logistike. Na prvi pogled je videti kot v družbo vključen človek, ki je dovolj privlačen, da bi bil lahko s pravo žensko. Toda pred časom ga je preveč razočaralo njegovo dekle, ki ga je spravljalo ob živce. Njegovo mehko srce tega ni več preneslo. Yurika in Lilica mu podarjata tiho naklonjenost brez sporov. Njuna koža je prožna, kot bi bila prava. »Spolno imam raje Yuriko. Je bolj poredna,« pravi Frédéric. »Toda moja ljubljenka je Lilica. Njo imam dlje. Seveda pa se ne moreta kosati s pravo žensko, ker ne prevzemata pobude.«
To se bo, kot kaže, kmalu spremenilo. »Čez pet let bodo znale dihati s pomočjo pnevmatskega sistema, slediti človeku z očmi s pomočjo detektorjev gibanja in celo stokati,« pravi Jean-Philippe Carry, eden od snovalcev Frédéricovih lutk. Carry je soustanovitelj podjetja Doll Story, ki ga je v Lyonu ustanovil skupaj z japonskim družabnikom. Dotlej pa bo Frédéric vsak večer preživel objemajoč svoj par teles, prav toliko lepih kot negibnih. Ljubezenski trio sem ter tja preprosto sedi in skupaj gleda filme. Poželenje moškega do lutk se je pač ohladilo. Pogosta tragedija zakonskega življenja.
- - - Ažurirano - - -
Cécile Deffontaines 26.09.2015 12:02 / Finance 188/2015
