Skozi Karavanke po spolne užitke
V slabih dveh urah, kolikor je trajal dopoldanski obisk nudističnega kopališča Wellcum, smo le še utrdili prepričanje, da moški v Strajo vas ob vznožju 2166 metrov visokega Dobrača na tromeji med Slovenijo, Italijo in Avstrijo ne prihajajo po svež gorski zrak, plavalne urice in gretje v savni. Nas so tja pripeljali veliki plakati, ki z obeh strani gorenjske avtoceste mamijo slovenske moške, ki pa, kot kaže, ta čas raje preživljajo na morju.
V spa in velneškem klubu za moške s pomenljivim imenom Wellcum, ki že skoraj štiri leta obratuje le streljaj iz koroške vasice Hohenthurn (Straja vas) z malo več kot 800 dušami, nas sprejme Svetlana Schneider, direktorica in piarovka obenem. Ves čas, pravi, svoje storitve oglašujejo tudi čez mejo, da bi pritegnili še več Slovencev, željnih sproščanja v družbi deklet, pa so nedolgo tega ob gorenjsko avtocesto postavili še velike jumbo plakate, ki vabijo v moški raj kakšnih 17 kilometrov od Beljaka. Že samo ime nakazuje, da savne, bazen pod Ziljskimi Alpami in mehurčki v jacuzziju še zdaleč niso glavni vzrok za obisk kluba, pa tudi mi smo, roko na srce, videli že veliko bolje urejena kopališča in razkošnejše spaje. Postelje in sedežne garniture v VIP-sobi, prekrite z umetnim usnjem, že malce obrabljenim od pogoste uporabe, zatemnjeni erotični kino, v katerem so drug ob drugem nanizani udobni ležalniki z zvitki papirnatih brisač in raznobarvne blazine, govorijo svojo zgodbo. »Medtem ko v drugih klubskih prostorih in ob bazenu seks ni dovoljen, je v kinu in suiti to povsem sprejemljivo,« pojasni Svetlana, ko okrog nas na visokih petkah pohaja vse več golih deklet, odetih kvečjemu v manjši kos frotirja.
Jeanette iz Mantove
Podjetnice začnejo prihajati v klub, ki obratuje od poldneva naprej, malo pred enajsto uro, ravno takrat, ko se po stopnišču iz hotela na »check out« spuščajo še zadnji zamudniki. Kakšnih 40 deklet, starih nekje od 18 do 35 let, pride na delo ob delovnikih, ob koncih tedna več kot sto, izvemo. Skupinica štirih razpoloženih Italijanov z mini kovčki se odjavi, ko se v majhni garderobi ob recepciji slači desetina spolnih delavk in se druga za drugo pokončne drže odpravi do bazena na vrtu, da tam počakajo morebitne odjemalce, da se dogovorijo za obseg in vrsto dejavnosti. Vse je odvisno od tega, kaj si stranka želi in na kaj je pripravljena ponudnica dejavnosti. Če nastane nesporazum, je v bližini varnostnik, ki pa menda nima veliko dela, saj je večina strank »kulturnih«.
Paleta storitev, ki so na voljo moškim obiskovalcem, je tako raznobarvna, kot je pestra človeška fantazija: šeškanje, fetiši, živa miza (s hrano obloženo žensko telo), masaža prostate, seks v troje – ni kar ni, izvemo, ko nam oko pritegne mladi zagoreli deklič v kratkih hlačah in z nahrbtnikom na ramenih, ki ravno vstopi v preddverje kluba in prisrčno poklepeta s četverico odhajajočih, vidno zadovoljnih Italijanov. V nasprotju z večino drugih, ki so k svoji naravni lepoti dodali še ščepec umetne, je 22-letna Jeanette (delovno ime) iz Mantove videti povsem pristno dekle, kot srednješolka na poti iz razreda. Dekle prihaja v klub dobra dva meseca, se poučimo po tem, ko jo znova srečamo na trati ob bazenu, končala je hotelirsko šolo, potem ko je za silo služila kot sprehajalka psov, čistilka domov in varuška, pa se je odločila za najstarejši poklic na svetu. »Mama me je že zdavnaj vrgla iz stanovanja,« razlaga Jeanette, ki brez dlake na jeziku pove, da svoj poklic opravlja z velikim veseljem. »Tri stvari imam rada: seks, kuhanje in šport,« prostodušno razloži mladenka, ki pojasni, da pa prav vsega, kar od nje pričakujejo, ne naredi. Tako, denimo, ji ni do bičanja, niti cigarete ni želela ugašati na roki stranke, ki jo je za to prosila. Ko jo vprašam, ali privoli v »trojčka«, nima pomislekov: »Seveda, to je super, neodvisno od spola.«
Brez prave konkurence
Od Svetlane izvemo, da je ženskam, razen espejevkam seveda, vstop v moški svet velnesa strogo prepovedan. So pa tudi tukaj izjeme. »Nekateri, kakšen odstotek jih je, pripeljejo tudi ženo oziroma partnerko, vendar ta ne sme v klub, ampak le v posebno suito, kjer lahko skozi steklo opazuje dogajanje in izbere dekle, ki ga bosta povabila k sebi. Če se dogovorijo, potem je to seks v troje ali celo več,« pravi Svetlana, ki se spomni tudi primerov, da so žene poklicale in soprogu za rojstni dan podarile vstopnico za obisk kluba. Za celodnevno bivanje v klubu je treba odšteti 85 evrov, v to ceno pa je všteto vse, kar tam ponujajo, skupaj z brezalkoholnimi pijačami in toplimi jedmi, ki jih v kuhinji pripravlja mojster Marcus.
Ponudba dodatnih, spolnih dejavnosti, ki jih je treba doplačati, je objavljena na spletni strani kluba, kjer brez zadržkov zapišejo, da gre za bordel, v katerem delujejo samostojne podjetnice. Tako ponudnice spolnih storitev, ki se sprehajajo po spaju, posedajo v restavraciji ali baru in poležavajo ob bazenu, v klubu niso zaposlene, ampak se povsem samostojno dogovarjajo za plačilo in storitve, je poudarjeno na spletu. Tudi v slovenščini (v nasprotju s spletno stranjo občine Straja vas, kjer o slovenskem jeziku ni sledi) je mogoče prebrati, da dekleta strankam v klubskih prostorih ali partnerskem hotelu Thehotel ponujajo posebne storitve, za katere je treba odšteti najmanj 70 evrov za pol ure.
Donosen posel
Ravno zaradi hotelskih sob, ki so neposredno povezane s klubskimi prostori, najeti pa jih je mogoče tudi le za uro, je Wellcum po Svetlaninem prepričanju brez omembe vredne konkurence v Avstriji in širše. Njihova dodana vrednost je prav hotel. Slišala je tudi za najmanj dva podobna kluba pri nas, v Novi gorici in Mariboru. Pri Beljaku je še en konkurenčni lokal, Andiamo, med drugim znan slovenskim obiskovalcem moškega spola, pa tudi drugod po Avstriji rastejo takšni klubi kot gobe po dežju, odkar so tam povsem legalizirali prostitucijo. S tem so naši sosedje že pred leti zajezili trgovino z belim blagom in zvodništvo ter obenem zaslužke speljali v državno blagajno. »Dovolj je, da registrirajo svoj s. p., plačujejo davek in na šest tednov opravijo zdravniški pregled, to je pa tudi vse,« razloži Svetlana, ki sama, pravi, nima nikakršnih izkušenj v tem poslu. Modrooka lepotica ruskega rodu, rojena v Kazahstanu, je bila prej zaposlena v zdravstvu, svoje sedanje delo pa je našla preprosto prek spletne strani linkedin, pravi. Tega, kdo so lastniki kluba in hotela, nam ni hotela razkriti, niti o prometu in dobičku, ki ga prinaša posel, ni izgubljala besed. »Nekako se prebijamo,« je skromno dejala. A že preprosti izračuni nam povedo, da so zaslužki v klubu in hotelu veliki. Ob koncih tedna v klubu deluje tudi sto in več deklet na dan, moških odjemalcev pa utegne biti najmanj 150. Tudi hotel je predvsem ob koncih tedna dobro napolnjen, poleg Avstrijcev pa prihajajo gostje iz Italije, Slovenije, Hrvaške, Srbije, Nemčije in drugod. Na noč je treba za enoposteljno sobo odšteti 62 evrov, za eno uro 50, cenik pa ponuja še kopico dražjih storitev in paketov.
Slovenci prihajajo pozimi
»Zanimivo je, da imajo Slovenci še bolj kot seks radi zabavo, pa tudi to opažam, da raje prihajajo pozimi, ko je čas za smučanje in gretje v savni, kot poleti. Takrat jih bolj vleče na morje,« je navade strank raziskala Svetlana. Tudi stanje na parkirišču, kjer so ob našem odhodu prevladovale avstrijske in italijanske registrske oznake, je potrdilo, da Slovenci poleti ne ljubimo avstrijskih Alp. Le en avto je bil z naše strani meje. Med espejevkami, ki prihajajo od vsepovsod, zlasti pa iz vzhodnoevropskih držav, prav tako ni nobene Slovenke, nam pove Svetlana, kar jo preseneča, saj ve, da je v Sloveniji prostitucija zelo razširjena, podobno kot na Hrvaškem, od koder sta lani prišli dve dekleti. Je pa med zaposlenimi v velnesu in hotelu kar 30 odstotkov ljudi, ki so slovenskega rodu, le eden se vsak dan vozi na delo iz Slovenije. Svetlana ne skriva, da so zaslužki dobri – »pomivalec posode, denimo, prejme na leto 14 plač po 1200 evrov, kar je precej bolje kot v Nemčiji«. Vsega skupaj je v kuhinji, na recepciji, baru in hotelu zaposlenih približno 40 ljudi, pojasnjuje Svetlana.
Zaslužek deklet pa je spet odvisen od tega, koliko strank jim uspe premamiti in kaj vse so pripravljene ponujati. »Nekatere gredo kar pogosto po stopnišču v hotel, druge manj,« opaža menedžerka. Veliko pa je odvisno tudi od finančne zmogljivosti strank. »Prihajajo moški iz najrazličnejših socialnih slojev, tudi zelo bogati,« namigne sogovornica. O tem, koliko zasluži, je skrivnostna tudi Jeanette. Razkrije le, da sprejme na dan štiri ali pet strank, z izkupičkom je več kot zadovoljna, saj da vsak evro na stran. Sanja o lastni restavraciji ali šoli srfanja.
Koristi za državo
Del zaslužka vsakega dekleta gre za stroške, saj morajo poleg obveznega davka tudi one plačati klubsko vstopnino. Drugo, zatrjuje Svetlana, ostane spolnim delavkam, od katerih ima vsaka svojo zgodbo, ki jo je privedla v prostitucijo. Največ jih prihaja iz revnega socialnega okolja, običajno za krajši čas, bivališče si najamejo v Straji vasi ali pa prebivajo kar v hotelu, razlaga Svetlana. Nekatere odidejo že po kakšnem mesecu naprej, v druge klube, druge po letu ali dveh, ko si finančno opomorejo, prenehajo prostitucijo in se vrnejo domov, v Romunijo, denimo. »Ta posel je zelo težak,« pojasni Svetlana. A če poklica, ki je menda najstarejši na zemlji, ni mogoče izkoreniniti, prav tako kot povpraševanja po njem, je še najmanjše zlo, če se ta dejavnost legalizira, razmišlja. In čeprav v lokalni skupnosti morda kdo negoduje zaradi bordela v neposredni bližini, so zagotovo vsi pomirjeni, ko se v občinsko blagajno nakapljajo prispevki spolnih delavk. V Avstriji, kjer je zvodništvo še vedno prepovedano, prostitutke, ki so lahko zgolj samozaposlene delavke v svobodnem poklicu, plačujejo davke od leta 1986. Preprost izračun nam pove, da že samo z dnevno takso, ki jo plačajo espejevke (če je teh, denimo, v povprečju 50), v proračunsko malho pade slabih pol milijona evrov. Koliko davkov državi prineseta velnes in hotel, je težko oceniti, a nekateri podatki kažejo, da se v podobnih avstrijskih klubih na leto ustvari tudi po več milijonov evrov prometa. Vendar legalizacija ne prinaša koristi le državni in lokalni blagajni, izboljšala naj bi tudi položaj žensk v tej dejavnosti. Po podatkih nekaterih nevladnih organizacij naj bi bilo na oni strani Alp le še pet odstotkov žensk, ki so v prostitucijo prisiljene.
Vir: Delo
