S prostitutkami zaslužil milijon evrov in pol

Štiri leta so minila od spektakularnih kriminalističnih racij v razvpitih nočnih lokalih, v Cabaretu v Turjaku, v Boleru v Trebnjem in v Antoniu v Komnu. Sledila sta maratonska sodna preiskava in sodni proces, zdaj pa je primer končno postal zrel za razsodbo; danes natanko opoldne bodo štirje domnevni grešniki izvedeli, ali bo veliki kazenski senat okrožnega sodišča v Ljubljani uslišal specializirano tožilko Darjo Šlibar, ki za njih zahteva precej zasoljene kazni. Morda pa so bili prepričljivejši njihovi odvetniki, ki že ves čas postopka bentijo, da to, kar so počeli njihovi klienti, ni bilo niti k od kaznivega dejanja, kaj šele nekaj tako groznega, kot je trgovina z ljudmi, za katero je zagrožena kazen do 15 let zapora. Zato od sodnice Katarine Turk Lukan pričakujejo izrek oprostilnih sodb.

Vodji združbe milijon in pol
Za najdlje, in sicer za 12 let, bi sicer tožilstvo na Dob poslalo Komenčana Milana Zupančiča, lastnika Antonia in Bolera. Bil naj bi namreč alfa in omega kriminalne združbe. Kot stranska denarna kazen je zanj predlaganih 1500 dnevnih zneskov, kar znese 50 mesečnih plač. Njemu neposredno podrejen naj bi bil Darko Vukomanović, za katerega se kaznovalni predlog glasi: 10 let zapora in 1400 dnevnih zneskov. Organiziral naj bi prihod Dominikank, Bolgark, Ukrajink, Moldavk in Romunk v Slovenijo ter bil tudi drugače zadolžen za logistične zadeve v zvezi z njihovim prostituiranjem.

Tretja po vrsti je Novogoričanka Jasna Vukmir, v združbi naj bi bila zadolžena za vodenje financ in računovodske posle. Zanjo je predlagana kazen šest let zapora in 1000 dnevnih zneskov. Logatčan Zlatko Galijašević je bil natakar v Cabaretu, v resnici pa vodja lokala, ki je skrbel, da so prostitucijski posli potekali po željah šefov. Če bo senat uslišal tožilko, ga bo obsodil na pet let in šest mesecev zapora ter na 700 dnevnih zneskov.
Edini, ki je bil v tej zgodbi že spoznan za krivega, pa je Ljubljančan Zlatko Plajnšek, ki je šefoval v Boleru. Pred skoraj dvema letoma je namreč s tožilstvom podpisal sporazum o priznanju krivde, odnesel jo je z milostnimi tremi leti pogojnega zapora in preizkusno dobo petih let.

Obtožba, v kateri kar mrgoli očitkov na njihov račun, je spisana na več kot 140 gosto tipkanih straneh. Gost, ki je želel spolno storitev od katere od deklet, ji je moral najprej plačati dva tako imenovana lady drinka, kar ga je stalo okrog 50 evrov, nato pa še 100 do 150 evrov za spolni odnos. Nekaj denarja od prostituiranja so sicer dekleta smela zadržati zase, vendar so ga večino tudi kaj hitro izgubila, saj so morala plačevati za nastanitev, čiščenje lokala, kazni za nekakšne prekrške in nedoseganje norm, zaračunavali naj bi jim celo odškodnino, če so si privoščile dopust.
O tem, ali bodo gostom ponujale tudi spolne storitve, so se odločale same, brez pritiskov kogar koli.
Samo Zupančič si je po trditvah tožilcev v času, ko so proti združbi potekali prikriti ukrepi (od aprila 2010 do novembra 2012) pridobil za skoraj milijon evrov in pol premoženjske koristi – več kot 800 tisočakov mu je kapnilo z naslova spolnih storitev, najmanj 450 tisočakov z naslova vračanja plač, 125 tisočakov z naslova kazni za nedoseganja norm pri konzumaciji pijač in več kot 30 tisočakov zaradi odškodnin za dopust. Prav zaradi tega je tožilstvo že na začetku postopka doseglo začasno zavarovanje njegovega premoženja, ki ga ne more prodati ali prepisati na nikogar.

Zapravil 25 tisočakov
Leta 2012 so se torej policisti pohvalili, da so razbili eno največjih prostitucijskih mrež v Sloveniji. V njihove prisluhe se je med tajnim sledenjem ujelo marsikaj žgečkljivega, da so denimo v Cabaretu za seks plačali celo člani visoke kitajske delegacije iz province Henan, ta lokal pa naj bi obiskoval tudi razvpiti sin prav tako razvpitega slovenskega župana.

Dogajalo se je od aprila 2010 do novembra 2012, Zupančič naj bi imel v povprečju zaposlenih 51 tujk, uradno prijavljenih za delo barskih plesalk, v resnici pa naj bi bile prisiljene v prostituiranje.
Pomenljivo je, da je velika večina zaslišanih mladenk na zaslišanjih govorila obtožencem v prid, zatrjevala se, da jih ni nihče silil v prodajanje teles, ampak so se za spolne odnose odločale same. A četudi bi res šlo za prostitucijo, nergajo obtoženci, ta pri nas ni prepovedana, niti prekršek ni.
Toda Ukrajinka Valentina je pritrdila tezi organov pregona, da je bila izkoriščana in da za svoje delo sploh ni prejemala plače oziroma jo je takoj, ko jo je prejela na bančni račun, morala vrniti delodajalcu. Preživljala naj bi se s tistim, kar ji je ostalo od plačila za spolni odnos s stranko (100 evrov), vendar ji niti od tega denarja ni ostalo ravno veliko. Za teden dni dopusta naj bi morala šefom plačati 100 evrov odškodnine. Na dan je morala s strankami spiti šest lady drinkov (cena za eno pijačo je bila okrog 25 evrov), če norme ni dosegla, je morala razliko doplačati sama. Enkrat naj bi jo doletelo celo 300 evrov kazni, ker je pred koncem delovnega časa zapustila delovno mesto in se naslednji dan ni pojavila v službi.

Obtoženci pa so vztrajali, da to ni res. Prvoobtoženi Zupančič je denimo dejal: »Nihče deklet ni silil v prostitucijo, za to so se odločale popolnoma samostojno. Bile so zaposlene kot plesalke in spremljevalke, o tem, ali bodo gostom ponujale tudi spolne storitve, pa so se odločale same, brez pritiskov kogar koli.«
Na ducate razprav je bilo opravljenih od začetka lanskega leta, med bolj zanimivi pričevanji pa je bila izpoved 64-letnega Dolenjca Jožeta G. Ta je dva meseca redno, in to celo po trikrat na teden, zahajal v Cabaret. Občeval je s tremi ali štirimi dekleti, najpogosteje pa naj bi pod pernice zlezel z Aljono. »In še z Vendo, Mando...«

Preden je dekle odpeljal v sobo, ji je moral plačati pijačo. »Tudi po tri šampanjce. Steklenica je stala 145 evrov.« Potem naj bi Galijaševiću plačal za seks, na začetku celo do 300 evrov, pozneje pa je že dobil popust in ga je spolni odnos stal le stotaka. Če je dekle odpeljal k sebi domov, ga je to na začetku stalo 500 evrov. Celo Galijašević naj bi ga čez čas opozoril, da preveč zapravlja, »jaz pa sem odvrnil, da vsak živi zase in odgovarja za svoje premoženje«. In to je pri Jožetu hitro splahnelo, v Cabaretu naj bi namreč v dveh mesecih zapravil okrog 25.000 evrov, njegov bančni račun pa je zazijal prazen.

Vir: Slovenske Novice

Kdo bo enkrat imel dovolj jajc in sprožil legalizacijo te dejavnosti ? Naša zakonodaja na tem področju je ven vsake realnosti. Sodstvo živi v inkvizicijskih časih. Poglejmo samo v čez mejo v Avstrijo....Pri nas pa delijo leta zapora kot bonbončke...10 let, 15 let...pa saj niso normalni ali pa sodniki med seboj tekmujejo. Pa kazni ? Pa kdo realno pričakuje da bo plačal 20 ali 30 000 EUR kazni po 15 letih v zaporu ? Obresti med tem to podvojijo. Vse skupaj je bizarno bolano in ven tega časa. Res je sistem v slo. zavožen...nepovratno. Okoli vratu nosimo betonske zidake. Najhitrejša pot iz krizne v slo. je BRNIK.