Tožilstvo in ministrstvo na nasprotnih bregovih glede pristojnosti specializiranega tožilstva

Na specializiranem državnem tožilstvu bi se radi znebili balasta manj zahtevnih kaznivih dejanj. Zato predlagajo spremembo zakonodaje, na pravosodnem ministrstvu pa menijo, da bi bila dovolj že izrazitejša vloga vodje specializiranih tožilcev.

Unovčevanje majhnih količin ponarejenih bankovcev, oškodovanje manjšega števila upnikov za nizke zneske, preprodaja mamil v manjšem obsegu in enostavnejše oblike zlorabe prostitucije so po mnenju vodstva specializiranega državnega tožilstva (SDT) kazniva dejanja, s katerimi specializirani tožilci bolj kot ne izgubljajo čas, med katerim bi se lahko ukvarjali s kompleksnejšimi zadevami. Zato so v dogovoru z vrhovnim državnim tožilstvom pravosodnemu ministrstvu že jeseni podali pobudo za spremembo 192. in 198. člena zakona o državnem tožilstvu, ki ureja dodeljevanje in odstopanje zadev specializiranim tožilstvom.

Okrožna tožilstva predajajo tudi lahke zadeve
Na SDT menijo, da bi bilo zakonodajo smiselno spremeniti v smer, po kateri bi specializirani državni tožilci zadeve sprejeli le, če bi bila hkrati izpolnjena dva pogoja. Prvi bi bil še vedno ta, da gre za kaznivo dejanje iz kataloškega nabora (192. člen govori o korupcijskih kaznivih dejanjih, hudodelskih združbah, terorizmu, težjih gospodarskih kaznivih dejanjih in drugem), hkrati gre po njihovi vsebini za takšne vrste kazniva dejanja, ki terjajo posebno organiziranost in usposobljenost tožilcev.

»V praksi se je namreč pokazalo, da okrožna državna tožilstva na SDT odstopajo zadeve, v katerih se sicer obravnava kataloška kazniva dejanja, vendar pa zadeve po zahtevnosti ne spadajo v pristojnost SDT,« pojasnjujejo v vodstvu SDT. Pobuda je tam nastala še v času, ko je specializirane tožilce vodil nekdanji in najverjetneje tudi prihodnji vodja Harij Furlan (kot edini kandidat v postopku imenovanja, ki je še v teku), trenutno je začasna vodja SDT Darja Šlibar.

S takšno rešitvijo se strinjajo tudi na vrhovnem državnem tožilstvu (VDT): »Sprememba, ki bi jo prinesla podana pobuda, bi omogočala SDT, da obravnava le najbolj izpostavljena kazniva dejanja, predvsem s področja gospodarske in korupcijske kriminalitete, hkrati bi s tem – glede na povezano ureditev pristojnosti – razbremenili specializirane kazenske oddelke okrožnih sodišč,« so nam pojasnili na VDT.

Izrazito preobremenjenost specializiranih kazenskih oddelkov so ob začetku novega sodnega leta poudarili tudi v sodstvu, kjer prav tako iščejo rešitve za povečanje učinkovitosti kazenskih oddelkov, posebno specializiranih. Zlasti pri zadnjih so se namreč začele kopičiti nerešene zadeve.

Ministrstvo za izrazitejšo vlogo vodje SDT
Na pravosodnem ministrstvu tožilstva za zdaj niso uslišali, saj po njihovem mnenju sprememba zakonodaje ni potrebna. Že zdaj namreč lahko vodja SDT v primeru, ko niso več izpolnjeni zakonski pogoji, ali že zgolj zaradi smotrnosti zadevo vrne posameznemu okrožnemu tožilstvu. »Navedeno nas utrjuje v prepričanju, da je želeno stanje že sedaj mogoče dosegati, gotovo pa je pri tem potrebna izrazitejša vloga vodje SDT, kar je zakon namenoma predpisal,« menijo na pravosodnem ministrstvu in žogico vračajo tožilstvu.

V tem primeru lahko sicer nastaneta dva nepotrebna koraka oziroma podajanje spisa. Okrožno tožilstvo najprej posreduje zadevo na SDT, ker so za prevzem izpolnjeni formalni pogoji, ta pa jo nato po potrebi – lahko tudi čez čas, ko se kaznivo dejanje prekvalificira, ali pa se izkaže, da bo šlo za manj zahteven primer – vrne. To je lahko odveč predvsem v obsežnejših primerih, ko se mora tožilec na novo seznaniti z vsem gradivom in postopkom, ki ga je prej vodil nekdo drug.