Muzej d'Orsay v Parizu: štrajk ob prostitutkah
Zaposleni so se tik pred otvoritvijo razstave odločili za stavko. Nasprotujejo razširitvi odprtosti muzeja na vse dni v tednu.
Po njihovih storitvah so skozi stoletja posegali nešteti nemoralneži in javni moralneži, tisti, ki so njihov blišč in bedo ovekovečili ne glede na njihov marginalizirani družbeni položaj in jim dodelili umetniško avreolo, ki skozi stoletja ni zbledela, pa so bili slikarji in kiparji. Tudi osrednji talenti med njimi.
Ovekovečili so jih v njihovem delovnem okolju ali na drugih kompozicijah, saj so pripadnice te najstarejše zimzelene obrti v kariere umetnikov često vskočile kot modelke, pripravljene na poziranje brez oblačil, in kdaj tudi usodneje, kot ljubezenske tolažnice ...
V Muzeju d'Orsay v Parizu so se odločili za prvi razstavni pregled teme prostitucije v vizualni umetnosti druge polovice 19. in na začetku 20. stoletja, za projekt z deli velemojstrov zahodne umetnosti, kot so Édouard Manet, Edgar Degas, Henri de Toulouse-Lautrec, Edvard Munch, Maurice de Vlamnick, Pablo Picasso, Félix Vallotton ali André Derain, ob tovrstnih težkokategornikih umetnostne zgodovine pa tudi z deli manj znanih umetnikov.
Blišč in beda obrti
Akcent izbora je na umetniški reprezentaciji prostitucije v Parizu, vtis likovnih del pa so se odločili dopolniti še s fotografijami, sodobnimi dokumenti policijskih obravnav prostitucije in izborom predmetov, povezanih z njo. Razstava z naslovom Blišč in beda: Podobe prostitucije 1850–1910 velja za težko pričakovan uvod Muzeja d'Orsay v jesenski del razstavne sezone, a so bili njegovi ljubitelji včeraj namesto napovedanega odprtja deležni kratkega sporočila muzeja na tviterju: »Zaradi stavke bo Muzej d'Orsay ta torek, 22. septembra, zaprt. Odprtje razstave Blišč in beda, napovedana za nocoj, odpade.«
V muzeju so se včeraj odločili za stavko, razlog za jezne obraze in zavihane rokave pa je bila napovedana sprememba urnika odprtosti muzeja. Podobno kot v mnogih drugih muzejih so tudi v Muzeju d'Orsay doslej ohranjali tradicijo, po kateri so vrata muzejev ob ponedeljkih zapahnjena, v njih pa dan izkoristijo za vzdrževalna in druga dela. Kot poroča spletni Artnet, bo to po napovedi, ki jo je potrdil francoski predsednik François Hollande, poslej v Muzeju d'Orsay drugače.
Dodaten dan odprtosti zaradi znižanja gneče v muzeju?
Dostopen bo vse dni, vladni argument za razširitev odprtosti muzeja na ponedeljke (sicer ne za vse, ampak le za določene skupine, predvsem šolarje) pa ni v pričakovanem dvigu statistike prodanih vstopnic na njegovih blagajnah v času osipa javnih sredstev – Muzej d'Orsay je seveda eden osrednjih v Parizu in ga je lani obiskalo okoli 3,5 milijona ljudi –, ampak, ravno obratno, v preprečevanju pretirane gneče v muzejih. Po tem načrtu naj bi se gneča v Muzeju d'Orsay, Louvru in Versaillesu, tradicionalno najbolj obleganih muzejskih turističnih magnetih v francoski prestolnici, z razširitvijo odprtosti znižala.
Zaposleni v muzeju so se odločili za stavko in v odprtem pismu aktualni kulturni ministrici Fleur Pellerin zapisali, da so za tovrstno razširitev urnika kadrovsko podhranjeni in neustrezno opremljeni, hkrati pa izrazili zaskrbljenost zaradi izgube edinega dneva v tednu, ko so se lahko posvetili vzdrževalnim in organizacijskim delom.
Po pisanju Le Monda ostaja muzej zaprt tudi danes, obiskovalci lahko ob vhodu vidijo le kratko sporočilo: »Muzej d'Orsay je zaradi družbenega konflikta izredno zaprt. Muzej d'Orsay vas vas prosi, da mu oprostite.« Podobno sporočilo so danes iz muzeja tudi tvitnili.
Vir: Delo
