Politične stranke neenotne glede legalizacije prostitucije
Prostitucija je v Sloveniji sicer dekriminalizirana, ker pa ni legalizirana, od nje država ne pobira davkov, tisti, ki se z njo ukvarjajo, pa nimajo dostopa do delavskih in socialnih pravic. Slovenske politične stranke so glede legalizacije prostitucije neenotne.
Prostitucija v Sloveniji je od leta 2003 delno dekriminalizirana. To pomeni, da ukvarjanje z najstarejšo obrtjo ni več prekršek, je pa še vedno prepovedano na javnih mestih. Od leta 2004 ni več kaznivo niti organiziranje prostitucije, razen v primeru njene zlorabe oziroma izkoriščanja. Prostitucija se da, vsaj v teoriji, opravljati tudi povsem legalno – kot poklic in dejavnost pravno sicer ni regulirana, vendar pa jo je pod nekoliko drugačnimi nazivi, kot so denimo striptizeta, barska plesalka in erotična maserka, mogoče registrirati in od zaslužka plačevati davke.
Čeprav bi torej lahko sklepali, da je dekriminalizacija prostitucije izboljšala položaj oseb, ki se ukvarjajo z njo, pa jo v praksi velika večina zlasti iz strahu pred stigmo opravlja za vrati stanovanj, na črno, brez zdravstvenega nadzora. Ker država tolerira le samostojno opravljanje prostitucije, vsako zaposlovanje v okviru podjetij pa dojema kot zvodništvo in zlorabo, imajo lahko »spolni delavci« kot vsi drugi prekarci dostop le do zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja, ne pa tudi do delavskih pravic, ki izhajajo iz delovnega razmerja – torej do dopusta, bolniške, delovne dobe…
»Spolno delo je delo«
Zaradi kršitve delavskih in socialnih pravic oseb, ki se ukvarjajo s prostitucijo, so v zadnjih desetletjih nastala številna globalna gibanja, že leta 1985 pa je bil ustanovljen tudi Mednarodni odbor za pravice prostitutk. Ta v svojem »manifestu spolnih delavcev« opredeljuje prostitucijo kot delo in zahteva popolno dekriminalizacijo ter legalizacijo vseh vidikov prostovoljne prostitucije odraslih, odpravo diskriminacije, stigmatizacije in nasilja. Za pravice spolnih delavcev se močno zavzema tudi Amnesty International, ki je maja lani opozoril, da so spolnim delavcem države dolžne zagotoviti pravične delovne pogoje in socialne pravice, tudi v primerih, ko v državah prostitucija ni pravno regulirana ali dekriminalizirana.
V Evropi sta šli po tej poti predvsem Nemčija in Nizozemska, kjer pa so se pokazale tudi negativne posledice. »Legalizacija prostitucije je povezana s pravnim normiranjem poklica, z registri, obveznimi zdravstvenimi testiranji, žigom v delovni knjižici. To pa spolne delavce zaradi stigme odvrača od prijave,« pojasnjuje Mojca Pajnik, raziskovalka prostitucije z ljubljanskega Mirovnega inštituta. Da legalizacija ni prinesla želenih rezultatov, potrjujejo raziskave, ki so pokazale, da se je ob takšnih pogojih registriralo zgolj od deset do dvajset odstotkov prostitutk.
SMC in ZL za legalizacijo, SD, DeSUS in NSi proti
Slovenske politične stranke so glede legalizacije prostitucije neenotne. Za SMC bi legalizacija pripomogla k ureditvi delovnega ter socialno-zdravstvenega statusa oseb, ki se s prostitucijo ukvarjajo, preprečila zlorabe in osebam, ki se s prostitucijo ukvarjajo, omogočila večjo zaščito. Ob tem opozarjajo, da sama legalizacija ne ponuja celovite rešitve, zato bi bilo obenem treba delovati tudi na področju preventive. Legalizacijo bi pod pogojem, da bi s tem onemogočili trgovino z ljudmi in zagotovili prostitutkam delavske in socialne pravice, podprli tudi v ZL. V DeSUS menijo drugače: »Legalizacija bi dala napačen signal, da je prostitucija primeren način reševanja ekonomske stiske in da gre zgolj za še eno od običajnih služb.«
V SD pa bi po vzoru Švedske in Finske uporabnike spolnih storitev celo kazensko preganjali. »Prostitucija je oblika nasilja nad ženskami. Prizadevati si moramo za odpravo prostitucije in ustvariti okolje, v katerem kupovanje spolnih storitev ni sprejemljivo,« poudarjajo v SD. Proti legalizaciji so tudi v NSi.
SNS in SLS za pobiranje davkov od prostitucije
Sicer pa legalizacijo prostitucije najbolj podpirajo stranke, ki želijo znova priti v parlament. V SLS so sicer proti prostituciji, kljub temu pa menijo, da je treba to dejavnost zakonsko regulirati in vzpostaviti državne mehanizme nadzora. »S tem bi dosegli, da se vse ponudnike storitev na črno primerno kaznuje, tisti, ki bi se želeli ukvarjati z njo prostovoljno, pa naj odprejo podjetje, zaposlenim ponudijo ustrezno delovno okolje in plačilo, tako da lahko kot preostali državljani plačujejo davke,« pravijo v SLS.
»Ne razumemo, zakaj moramo biti bolj svetohlinski od Švice, Avstrije, Češke in še mnogih demokratičnih dežel, kjer je dovoljena,« se sprašuje tudi predsednik SNS Zmago Jelinčič. Odprava prostitucije je po njegovem mnenju utopija. »Z legalizacijo pa bi prostitutke postale delovna sila in bi jim tekla pokojninska doba, bile bi zdravstveno zavarovane, država pa bi od njihove obrti pobirala davke. Prostitucija bi se izvlekla iz kriminalnih sfer, uporabniki njihovih storitev pa bi bili doma bolj umirjeni, kar pomeni, da bi bilo veliko manj družinskega in spolnega nasilja.«
Na zavodu za zaposlovanje išče delo 31 spolnih delavcev
Na zavodu za zaposlovanje pojasnjujejo, da sta poklica erotični maser in erotični plesalec uvrščena v standardno klasifikacijo poklicev, zato morajo delodajalce, ki oddajo sporočilo o prostem delovnem mestu za omenjene poklice, obravnavati povsem enako kot druge delodajalce. Enako velja glede iskanja zaposlitve. Če ima brezposelna oseba v zaposlitvenem načrtu izbran poklic erotični maser ali erotični plesalec, ga napotijo na prosto delovno mesto enako kot za vsak drug poklic. Zaradi zaposlitvenih ciljev se obravnava ne spremeni, zatrjujejo na zavodu. Konec aprila je bilo v evidenci brezposelnih 31 oseb, ki imajo kot zadnjo zaposlitev navedene »druge poklice za osebne storitve«, kamor sodijo erotični plesalci in erotični maserji.
“Kriminalizacija uporabnikov je slaba rešitev”
Kriminalizacija uporabnikov, model, ki so ga pod vplivom feminističnih gibanj proti nasilju nad ženskami in teze, da je za prostitucijo odgovoren uporabnik, najprej uvedli na Švedskem in se zdaj širi po Skandinaviji, ima po ocenah Mojce Pajnik iz Mirovnega inštituta slabe posledice. »Raziskave so pokazale, da je takšna kriminalizacija prostitutke še bolj potisnila v podzemlje in povečala njihovo ranljivost. Mnoge se selijo v druge države, tiste, ki so ostale, pa nasilja, izkoriščanja in drugih kaznivih dejanj ne prijavljajo več policiji,« opozarja Pajnikova.
Večina prijav prostitucije zaradi dela na črno
Pri finančni upravi (Furs) pravijo, da prostitucijo v večini primerov nadzirajo na podlagi podanih prijav, ki se nanašajo predvsem na delo na črno. Nadzor pa je, kot dodajajo, otežen, saj se ta dejavnost večinoma opravlja v zasebnih prostorih. Kadar ugotovijo kršitve opravljanja dela na črno, izdajo prepovedno odločbo opravljanja neregistrirane dejavnosti. Evidence o številu kršitev glede prostitucije na črno ne vodijo.
Vir: Dnevnik
