Intelektualni vložek v prostitucijo

OD ŽENSKE ZAHTEVAL 400 EUR NA DAN

Na prvi stopnji oproščen. Na ljubljanskem višjem sodišču je potekala pritožbena seja v kazenskem postopku zoper 34-letnega državljana Kosova in Srbije Hajzerja Muzliukaja. Ta je bil novembra 2020 oproščen obtožbe o storitvi kaznivega dejanja zlorabe prostitucije po prvem odstavku 175. člena kazenskega zakonika. Tožilcu Mitji Kozoletu namreč ni uspelo dokazati, da je žensko od neznanega datuma leta 2015 pa do 3. decembra 2018 silil v prostitucijo, jo nadziral in od nje zahteval celo 400 evrov na dan.

Vsak dan naj bi morala samo za stroške varovanja spolno zadovoljiti osem strank (polurna postavka je bila 50 evrov), nato pa obdelati še dodatne za svoje golo preživetje. Tudi ob nedeljah.

Kot je takrat pojasnil ljubljanski okrožni sodnik Srečko Škerbec, tožilec v opisu obtožbe ni navedel vseh petih elementov očitanega kaznivega dejanja oziroma je manjkal eden od ključnih, to je sodelovanje obtoženega pri prostituciji. Razložil je, da sodelovanje pri prostituciji pomenijo vsa tista dejanja, ki so vezana na prostitucijo (na primer organiziranje strank, najem prostorov, kjer poteka ta najstarejša obrt, nakup delovnih pripomočkov, kondomov, pranje posteljnine in brisač). »Tega elementa ni bilo zaznati v opisu, razen v primeru, ko je rečeno, da je obtoženi pod pretvezo oškodovanki rekel, da ji bo pri dajanju spolnih storitev ponujal zaščito,« je izpostavil sodnik in dodal, da če bi v obtožnici pisalo, da je žrtvi ponujal zaščito, »bi eventualno lahko šlo za sodelovanje«.
Bajno bi morala služiti

S takšnim zaključkom prvostopenjskega sodišča je bila seveda obramba, ki jo zastopa odvetnik Miha Kunič, povsem zadovoljna. In še danes, ko se je primer zaradi pritožbe tožilstva in pooblaščenca oškodovanke Andreja Brečka znašel pred višjimi sodniki, trdi, da tožilstvu ni uspelo dokazati ne zakonskega znaka sodelovanja obtoženega pri prostituciji in tudi ne preostalih zakonskih znakov v okviru 175. člena kazenskega zakonika.

V odgovoru na pritožbo tožilstva je namreč odvetnik v 25 točkah nanizal, zakaj je prepričan prav o tem. Tudi zaradi, kot trdi, neverodostojne izpovedi oškodovanke. Uvodoma je poudaril, da tožilstvo njegovemu klientu očita, da je kaznivo dejanje storil v zgoraj omenjenem obdobju, pri čemer je oškodovanka povedala, da naj bi postala Muzliukajeva žrtev šele sredi leta 2017: »Kar pomeni, da je obdolženemu tožilstvo očitalo nekaj, česar oškodovanka sama sploh ni potrjevala.«

V nadaljevanju spomni, da je oškodovanka govorila, da se je za prostitucijo odločila zaradi svojih dolgov (»dveh neplačanih mobilnih telefonov«) in tudi zaradi finančne stiske v družini, pri čemer pa vpogled v zemljiško knjigo izkazuje, da je njen oče lastnik zaščitene kmetije. Domača hiša naj bi bila tudi v celoti obnovljena. Poleg tega naj bi celo njen oče obtoženemu posodil 2000 evrov.

Okrožno sodišče verjelo oškodovanki, a so obdolženega vseeno oprostili.
Tožilstvo višjim sodnikom predlaga razveljavitev oprostilne sodbe.
Obramba meni, da tožilstvo ni dokazalo svojih očitkov.

»Objektivno ne more zdržati«, kot nadaljuje Kunič, niti zatrjevanje oškodovanke, da je morala Muzliukaju vsak dan izročati 400 evrov. Še posebej ob dejstvu, da je na dan, kot je razlagala, vzela od dva do tri grame kokaina. Po izračunu obrambe bi tako morala na mesec zaslužiti med 17.000 in 18.000 evri, če bi želela poleg 400 evrov vsak dan odšteti še okoli 150 evrov za kokain pa za najemnino in sprotne stroške. Ob vsem tem, kot sklene Kunič, ne gre pozabiti, da je bil obtoženi v omenjenem času tako v tujini kot v zaporu in da tožilstvu »ni uspelo dokazati, kako naj bi nadziral to dejavnost, če pa je bil v tujini«.
Intelektualni vložek v prostitucijo

Tako tožilec kot odvetnik Brečko sta nasprotno prepričana, da je obtoženi žensko silil v prostitucijo. Da je sodeloval pri prostituciji, po mnenju odvetnika Brečka izhaja iz tega, »da je spremljal potek dejavnosti oškodovanke, spremljanje dogajanja z mislimi ali dejanji pa je ena od oblik sodelovanja«. Obtoženčev vložek v prostitucijo je bil, tako tožilec Kozole, intelektualen, in sicer v smislu organizacije oškodovankinega dela. »Brez njegove udeležbe, pri kateri je očitno uporabljal tudi trše, izkoriščevalske prijeme, oškodovanka ne bi mogla opravljati dejavnosti, saj jo je prav obdolženčev nenehni nadzor 'spodbujal' k delu, ki ga, glede na to, da je bila oškodovanka v kritičnem času odvisnica od drog, sploh ne bi mogla opravljati,« v pritožbi zoper oprostilno sodbo, s katero zahteva njeno razveljavitev, še navaja tožilec. (Vir: https://www.delo.si/novice/crna-kron...isjem-sodiscu/)