Moška prostitucija Splet in mobilni telefoni spremenili način pridobivanja strank, a stare metode še vedno navzoče


Pravijo, da so tabu znotraj tabuja, najbolj ob rob postavljeni med tistimi na robu. Moški prostituti za moške stranke. Sodobne tehnologije so jim precej olajšale poti do strank, delajo pa tudi po večjih počivališčih bencinskih črpalk.


Prigoda našega sodelavca, ki se je sam peljal iz Ljubljane na Štajersko: naporni dan je tistega poznega večera terjal svoj davek in edina rešitev za hud glavobol je bil počitek ob štajerski avtocesti. Počivališče je bilo na gosto zaparkirano s tovornjaki, prevladovali so tisti z romunskimi registrskimi oznakami. Prostor je našel ob vzdolž po parkirišču parkiranem tovornjaku. Naslonjen na parkiran avtomobil se je spopadal z neprijetno bolečino v glavi, ko je do njega pristopil kratkolas moški, star od 40 do 45 let. "Potrebujete družbo?" ga je ogovoril pritajeno in se počohal po vratu. "Ne, ne, oddih je tisto, kar potrebujem," mu je odgovoril in mož je odkorakal v noč. Čez kakšnih petnajst minut se je vrnil: "Poglejte. Najbolje bi bilo, da bi vas zmasiral. Veste, jaz čudovito masiram, res," je vztrajal. Ko je naš sodelavec že nekoliko povišal glas, naj ne sitnari več, je moški naravnost ponudil oralne spolne storitve za 20 evrov. Presenečeni sodelavec je ponujeno storitev odločno odklonil. A je možakar še kar razpredal o kakovosti ponujene storitve, medtem pa je mimo pripeljalo policijsko vozilo. "Poslušajta vidva, vajine igrice počnita kje drugje, ne na javnem mestu," je bil osoren glas policista. Naš sodelavec je pojasnil, da se je ustavili zaradi nadležnega glavobola, in nato razložil tudi vse o človeku, ki je ponujal svoje veščine. "A ja? Oprostite. Vinko, gremo. Dovolj je bilo," je policist ogovoril moškega in ta se je izgubil v temo, od koder je prišel.


Odpravili smo se po sledi te zgodbe. So slovenska postajališča res zbirališča moških prostitutov? Po besedah osebja, zaposlenega na bencinskih servisih in tamkajšnjih lokalih, je to res. Celo čedalje več jih je. Včasih jih, so nam povedali, celo pripeljejo kombiji z večinoma romunskimi registrskimi tablicami: zjutraj jih odložijo, zvečer ali ponoči poberejo. Večinoma računajo 20 evrov, kar je po besedah nekaterih tovornjakarjev, s katerimi smo govorili, "solidna cena".


Na postajališču smo opazili brkatega moškega, ki je v preddverju črpalke s čudnimi gestami nakazoval, kaj ponuja. Vprašali smo ga: "Za dvajset evrov?" Možakar se je razgledal po okolici in v polomljeni slovenščini odgovoril: "Pojdite za mano". "Ne, ne, gospod, samo preverjamo. Smo novinarji. Bi dali intervju?" Možakar ni bil pri volji. Jezen je odkorakal proti parkiranim tovornjakom.


Dvojno stigmatizirani


"/.../ v Evropi ni države, ki ne bi poznala moške prostitucije. /.../ Prostitucija, v kateri na strani ponudbe nastopajo moški, je precej slabše raziskana kot ženska prostitucija, čeprav se po nekaterih mnenjih ta čas moška prostitucija širi hitreje kot ženska," piše Jurij Popov v knjigi Prostitucija: priročnik za prostitute/ke, stranke in moraliste/ke. Ta misel je bila ena od iztočnic okrogle mize z naslovom Prostituti: Njih pa ... njih pa ni!, ki jo je pred kratkim organiziralo društvo DIH in na kateri so sogovorniki – vodja DIH Mitja Blažič, novinar in raziskovalec Jurij Popov in dr. Mojca Pajnik, znanstvena sodelavka na Mirovnem inštitutu in docentka na fakulteti za družbene vede – ugotavljali, da je moška prostitucija namerno spregledan in dvojno stigmatiziran pojav, povezan s številnimi stereotipi.


Nekaj vpogleda vanj so dobili raziskovalci, ki sodelujejo pri projektu Mig@net: transnacionalne mreže, migracije in spol, ki ga pod okriljem evropske komisije koordinira Panteion University of Social and Political Sciences iz Grčije. V njem sodeluje sedem držav, iz Slovenije Mirovni inštitut. "V raziskavi nas je predvsem zanimalo, kakšen je vpliv novih informacijsko-komunikacijskih tehnologij na seksualnost, v tem kontekstu pa tudi specifičen kontekst moške gejevske prostitucije. Po spletu smo vzpostavili stik s posamezniki, ki imajo tudi izkušnjo migracije in z njimi opravili narativne intervjuje. Izbrali smo kakovostno metodologijo. Ne zanimajo nas vprašanja obsega in zaslužka, temveč zgodbe, iz katerih ne sklepamo na populacijo," je pojasnila dr. Mojca Pajnik, vodja raziskovalne skupine na Mirovnem inštitutu.


Eni za zabavo, drugi za drogo


Nove tehnologije so "sceno" precej spremenile, pravijo tisti sogovorniki, ki so v prostituciji že zelo dolgo. Nekoč so potencialne stranke iskali pod raznimi rubrikami zmenkarij v oglasnikih, se dobivali na odmaknjenih mestih, železniških postajah, nekje na koncu vasi. Danes za to uporabljajo vsa socialna omrežja, od različnih forumov do chatov in podobno. Nekateri so poudarili, da jim zdaj ni treba več "viseti" po temnih kotih, vendar raziskovalci ugotavljajo, da nove metode niso nadomestile starih – torej se še vedno oglašuje v oglasnikih in stoji na določenih mestih.


Po besedah Mojce Pajnik je moške, ki večinoma sicer zavračajo termin prostitut, mogoče razdeliti v tri skupine. V prvi so tisti, ki so sicer zaposleni in se tega posla lotevajo občasno, tudi v tujini. Od tega niso eksistencialno odvisni. "V gejevski prostituciji ni tako zelo v ospredju ekonomski vidik kot v ženski. Sporočilo v intervjujih je bilo, da "to delam za zabavo, hodim na zabave, tudi čez mejo in potem je zraven še seks". Ta okvir je bil zelo močen, česar pa ne smemo posploševati," je poudarila Pajnikova.


Drugi tip moške prostitucije, s katerim so se srečali, so bili posamezniki, ki so del tega že dalj časa in to počnejo za preživetje. Zlasti ti so omenjali pozitivne strani mobilne telefonije in spleta na njihovo ekonomijo.


Tretji tip pa je povezan z uporabo drog, je prekeren, izpostavljen večjim tveganjem v zdravstvenem in socialnem smislu.


Z zvodniki in brez


"Če zvodništvo razumemo kot način organiziranja posla, obstaja pri obeh spolih. Tak primer se je pokazal v intervjuju z moškim prostitutom, ki živi v partnerski zvezi s starejšim, oba sta migranta, ki živita v Sloveniji. Starejši je posrednik pri seksualnem delu mlajšega. Drugi način dela pa je popolna samoorganizacija. Eden od sogovornikov, ki se že dolgo preživlja s tem, ima zelo natančno dodelano strategijo – več spletnih profilov, ki jih menjuje glede na odzive strank. Jih prireja, enega zapre, drugega odpre. Jasno ima določeno, komu bo dal telefonsko številko, kje bo srečanje. Pravi, da le tako lahko dela, hoče imeti nadzor nad situacijo," je opisala raziskovalka.


Intervjuji potrjujejo splošno mnenje, da je veliko moških in žensk v prostituciji začasno. Pri moških pa se je pokazalo, da mnogi prikrivajo tudi spolno usmerjenost, kaj šele način preživljanja.


Velika večina ljudi, ki se ukvarja s prostitucijo, so ženske, krog uporabnikov moške je še vedno majhen. V sodnih spisih, ki so jih pred leti pregledali za neko drugo raziskavo, so se moški pojavljali le kot stranke.


Naši sogovorniki so potrdili, da so postajališča ob slovenskih avtocestah zbirališča moških prostitutov. In čedalje več jih je.

Vir: Delo