http://www.slovenskenovice.si/lifest...-s-farmacevtko

Pred uporabo se posvetujte s farmacevtko
Objavljeno: 18.12.2016 17:00Posodobljeno: 18.12.2016 17:00
Avtor: Branko Gradišnik

Dandanes je splošno znano, da obstajajo virusi, ki se nastanijo v pomembnih človekovih organih (žlezah, možganih) in tam reprogramirajo ne le njegove telesne procese (recimo uravnavanje normalne temperature), temveč tudi socialno vedenje. Na misel mi kot prvi ugled prihaja virus stekline, katerega roji se takoj po ugrizu odpravijo eni v možgane in drugi v žleze slinavke novega gostitelja. Prvi človeka naredijo do konca razdražljivega in napadalnega, drugi pa poskrbijo za obilno slinjenje. Ko bolnik nazadnje pobesni in ugrizne, so v njegovi slini armade teh »popotnih genov«, namenjenih v nova nevronska ozvezdja.

Ali pa adenovirus T-37. Ta dolgoročno spodbuja apetit in smisel za humor. Kakšna je preživetvena prednost teh dveh učinkov? Kot vsi vemo, debeli ljudje vzbujajo nagonsko zaupanje. Takemu se prej prepustiš, ko te na kakšni veselici/zabavi/proslavi grabi za kravateljc in ti, stisnjenemu ob steno, pripoveduje vice, ob poanti pa te smehoma prha s slino – in evo, kapljičasta infekcija je tu, virus T-37 bode v tebi (in pozneje v tvojih poslušalcih...) živel večno!

Primerov je še veliko, a virus, katerega simptome opisujem spodaj, se zdi vreden posebne pozornosti.

Pred desetimi dnevi sem postal izrazito, kako naj rečem, da ne bo zvenelo postavljaško, – skočen? Z velikim začudenjem (a tudi zadovoljstvom) sem iz dneva v dan opažal, da sem pri 66 letih voljan opraviti po dvakrat na dan tisto, kar sicer v penzionističnem lagodju omejujem na sobotno popoldne. In če ne bi žena naredila nazadnje zapika, bi bila pogostnost te statistične deviacije celo še večja. Samo čudil sem se, od kod mi to.

Teden dni po začetku tega pojava pa sem na mošnji občutil rahlo srbenje. Samopreiskava je pokazala navzočnost drobne rdeče vzbrsti. Ta je naslednji dan prešla v hrapotino, ta pa se je ob mazanju z ribjim mazilom posušila in danes je ni več.

Vedel sem sicer, za kakšen pojav gre – ta ekcem se mi sporadično, mogoče enkrat, dvakrat na leto, pojavlja že 40 let. A kaj bi lahko pojav pomenil? Znanec virolog mi je, ko sem pred leti v strahu, da ne bi okužil žene, poskušal tej reči priti do dna, rekel: »Branko, vzročnikov takihle ekcemčkov, ki se občasno pojavijo na vlažnejših koncih telesa, je lahko kar precej – ali res moraš vedeti, za katerega natanko gre pri tebi? Herpes 2? Glivice? Epstein-Barr? Če te ne moti pretirano, pusti. Dobro je, da imaš na voljo znak, ki te opozori na padec odpornosti. Na, tu imaš recept za B-kompleks, naredi si kuro pa bo.«
Odločil sem se torej, da bom eksperimentiral na svojo roko naprej – počemu bi drugim šenkaval Nobelovo?

Naredil sem jo, pa edino takrat, saj recept ni bil posrečen: kuretina z B-kompleksom je nekam grenka.

Tokrat nisem šel k virologu, o katerem sem kar vedel, da bi me zabil s kakim: »Poj`av je pójav!« Sem pa naredil nekaj, za kar mi je žal, da nisem že veliko prej: šel sem in si izpisal iz svojega dnevnika vse omembe v zvezi z ekcemom.

Iz teh zapiskov sem razbral, da sem v vseh teh primerih tisti zadnji teden pred izbruhom res postal pójav.

In zakaj tudi ne bi bil? Kaj ni bilo že vseskozi jasno, da se bo nazadnje kakšen virus domislil tudi tega, da se lahko najuspešneje širi prav z inseminacijo?

Sama vzbrst je tu le koincidenca: virus mi kompromitira odpornost, to pa potem omogoči kakšni glivi, da vzdigne glavo. V sami moji potrebnosti, ki še zdaj ni izzvenela, gre seveda videti evolucijsko prilagoditev popotnega gena, ki bi rad v naslednje telo.

Odločil sem se torej, da bom eksperimentiral na svojo roko naprej – počemu da bi drugim šenkaval Nobelovo?

Kajti gre za revolucionarno odkritje, vredno Nobelove iz medicine, biologije in viropornologije. Zdravniki in farmacevti lahko zdaj izdelajo virološko zdravilo, »durobiotik«, ki bo odpravilo spolno naveličanost, neodzivnost ali negotovost moških. (Pozor: hraniti zunaj dosega otrok!) Drugi spremni simptomi – nekaj dni srbenja, dva dneva rahlih bolečin v sklepih, na dan pred napadom pa prijetna motoglavost kot po zaužitju čokoladne višnjeve torte, v katero je kuhar v svoji lenobi, namesto da bi lupil in sekljal mandlje in pomarančne lupine in kandirane višnje, raje samo vlil po deci amareta in kvantroja in maraskina – so zanemarljivi v primerjavi z blagodatmi »virusnega cepetaja«, kot sem stanje poimenoval.

Žena je imela zadnje dni konstantno migreno, tako da bo šla za ta vikend v toplice. Za znanstvenega duha moje sorte to seveda ne sme biti ovira.

Mlade farmacevtke, ki bi jih zanimala raziskovalska kariera, naj se torej osebno zglasijo na moj naslov. Pismene predstavitve s priloženo fotko naj bodo označene s šifro »pripravljena na double-bind eksperimente«. Medicinske sestre niso izključene.