Prostitutka May v izzivalnem mornarskem oblačilu samozavestno napoveduje, da se tajsko mesto sumljivega slovesa Pataja ne bo bistveno spremenilo, čeprav si oblast prizadeva ukrotiti to »mesto greha«. O tem je trdno prepričana, saj se tako kakor več deset tisoč drugih prostitutk, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo, nikakor ne namerava odpovedati svoji službi. Poleg tega nič ne kaže, da bi se število tujih turistov, ki iščejo spolne storitve, zmanjševalo.

Pataja leži dve uri vožnje iz Bangkoka proti vzhodu, svoj umazani sloves pa je mesto pridobilo med vietnamsko vojno, ko so se ameriški vojaki tu zabavali v prostem času. Zdaj se v mestu, znanem po tem, da v njem ne veljajo običajna pravila vedenja, obračajo velike vsote denarja in najuspešnejše prostitutke tu zaslužijo od 70.000 do 150.000 bahtov (od 2000 do 4000 dolarjev) na mesec, kar je do desetkrat več od povprečne plače v državi. »Tu zaslužim veliko denarja zase in za svojo družino,« je May povedala za tiskovno agencijo AFP, medtem ko je poskušala privabiti morebitne stranke blizu Walking Streeta –skoraj dva kilometra dolge ulice, na kateri delujejo številni bari in klubi z glasno elektronsko plesno glasbo. Stroga oblast in red Toda oblast, ki jo skrbi za ugled Tajske, se je odločila ukrepati, saj pogosto poročanje o mladoletnih prostitutkah na ulicah, o uživanju mamil in delovanju mafije vedno bolj škodi ugledu Pataje. May, ki je transseksualka, je povedala, da so se v zadnjih tednih razmere v rdeči četrti spremenile, saj policija in vojska pogosteje pregledujeta območje, odkar je stroga oblast ukazala, da je treba vzpostaviti red v tem tajskem mestu. Policijski podpolkovnik Sulasak Kalokvilas je eden tistih, ki so jim ukazali, naj opravijo nekaj, kar se mnogim zdi sizifovo delo: odpraviti mora ponujanje spolnih storitev v Pataji. »Preprečujemo nespodobne in opolzke predstave. Takšne bare poskušamo popolnoma spremeniti,« je povedal. Medtem ko je pojasnjeval, kaj je njegova naloga, je za njim postavala množica žensk v izzivalnih oblačilih in poskušala privabiti stranke v bare s pomenljivimi imeni: Tabu, Točka G in Fahrenheit –nočni lokal, ki trdi, da ima »najbolj vroča dekleta v Pataji«. »Fantje in dekleta, ki delajo v barih, se ne ukvarjajo s prostitucijo,« je dejal patajski vodja policije polkovnik Apičai Kropeth in zvenel tako kakor značilni predstavnik tajske policije, o kateri se pogosto zdi, da ni v stiku s tem, kar se res dogaja na ulicah Pataje. »Delajo kot natakarice in natakarji, sedijo in se pogovarjajo s strankami, nekateri tudi plešejo v predstavah,« je povedal.

Odmevne, a omejene akcije
Številni mestni prebivalci pravijo, da so že navajeni takšne moralne ogorčenosti, kakršno je opaziti v zadnjem času: oblast se zaradi negativne publicitete v tujih medijih odloči za odmevne, a omejene akcije, s katerimi poskuša omejiti dejavnost, ki plačuje račune vsem v mestu. »Mar pričakujete, da bodo divji lovci poskrbeli za uveljavitev predpisov v gozdu?« je odgovoril neki Zahodnjak, ki zdaj živi v Pataji, potem ko so ga vprašali, ali bo oblast res očistila rdečo četrt. Ponujanje spolnih storitev zagotavlja zaslužek lastnikom barov, dekletom, masažnim salonom, hotelirjem, taksistom, mafiji, po mnenju mnogih pa tudi policistom, ki bi morali skrbeti za red. Tajci temu pravijo »pon prajote«, pravi britanski novinar Andrew Drummond, ki je dvajset let poročal o kriminalu na Tajskem. »To pomeni, da sedanje razmere koristijo vsem, saj zagotavljajo visoke zaslužke, stanje pa kratko malo ne bi moglo biti takšno, če policija tega ne bi dopuščala.« Apičai kljub temu vztraja, da njegovi policisti »zagotovo ne sprejemajo podkupnin«. Prostitucija je na konservativnem Tajskem prepovedana, vendar je marsikje na voljo tako krajevnim prebivalcem kot tujim obiskovalcem. Podjetja izkoriščajo vsem znano luknjo v zakonu, da se izognejo kazenskemu pregonu, in najemajo prostitutke v barih kot osebe, ki zabavajo goste in se pogovarjajo z njimi. Za manjše »plačilo v baru« –to ponavadi stane približno 500 bahtov (14 dolarjev) –si gost lahko privošči »kratek pogovor« nekje v ozadju, kjer je kakršen koli dogovor o spolnih storitvah sklenjen samo med stranko in prostitutko. Oblast zdaj obljublja, da bo odpravila to dejavnost, vendar nihče ne govori o tem, kaj se bo zgodilo s prostitutkami, ki s svojo plačo pogosto skrbijo za velike družine. Nihče ne pozna dejanskih podatkov, toda leta 2014 je organizacija Unaids v svojem poročilu zapisala, da na Tajskem deluje približno 140.000 prostitutk. Samo v Pataji jih je menda več deset tisoč.

Zatočišče za tuje kriminalce
Turistični delavci pravijo, da se veselijo sprememb, saj so prepričani, da bi tako v mesto prišlo več družin, ki bi se ukvarjale s športom, denimo z vodnimi športi in golfom. »Že zdaj imamo na voljo vso potrebno infrastrukturo,« je povedala Sulada Sarutilavan, direktorica turističnega urada v Pataji. Lani je približno 12 milijonov turistov –med njimi je bilo 70 odstotkov tujcev –obiskalo tajsko mesto, ki ima zdaj na voljo 100.000 sob v 2000 hotelih, namenjenih tako nezahtevnim obiskovalcem z nahrbtniki kot družinam in turistom, ki iščejo hotelsko ponudbo z igrišči za golf. Vsi, ki obiščejo Patajo, ne pridejo samo zaradi spolnih storitev, vendar Sarutilavanova priznava, da mnogi res dobro poznajo slab sloves Pataje in časopisne naslove, ki pišejo o kriminalu v mestu. »Zaradi vsega tega nam je nekoliko neprijetno,« je povedala. Umora, ki sta se zgodila pred kratkim, sta spet opozorila na to, da je mesto znano kot zatočišče za tuje kriminalce. Januarja so ustrelili britanskega poslovneža Tonyja Kenwaya, ko je zapustil telovadnico, policija pa je umor povezala s spornimi poslovnimi naložbami. Leta 2015 so nekdanjega člana skupine Hell's Angels iz Avstralije ugrabili sredi belega dne in ga umorili. Tujci, ki so se preselili v Patajo, obžalujejo umore, vendar trdijo, da je mesto na splošno dovolj varno in da življenjski stroški niso visoki. »Kadar koli sem se hotel zvečer zabavati doma v Coventryju, sem vedno videl dva ali tri pretepe. Tu se počutim popolnoma varnega,« je povedal Britanec Bryan Flowers, ki se je v Patajo preselil pred desetimi leti in je zdaj lastnik ducata barov. Mnogi so tudi prepričani, da se lahko razkošni hoteli, nakupovalna središča in igrišča za golf razvijajo hkrati z drugimi dejavnostmi v mestu, znanem po divjem nočnem življenju. »Ravno zato sem prihaja veliko ljudi,« je povedal Simon Peatfield, še en Britanec, ki ima v lasti restavracije in športne bare. »Tudi golfa se namreč čez nekaj časa naveličaš. « AFP