Zakonca Drago in Alina Leskovšek sta zanikala, da bi se ukvarjala s trgovino z ljudmi in da bi v svojih lokalih v Dragočajni in na Mlaki pri Kranju organizirala oziroma izkoriščala prostitucijo. Kot sta zatrdila, so zaposlene barske plesalke, če so bile pridne, tudi brez prodaje telesa dobro zaslužile.

»Obtožnica me prikazuje kot največjega zločinca, kot pošast, ampak 90 odstotkov navedb je izmišljenih,« je začel svoj zagovor Drago Leskovšek, obtožen, da je skupaj z ženo, Ukrajinko Alino, vodil hudodelsko združbo, ki je v našo državo vabila dekleta iz Ukrajine in Moldavije. Obljubljala naj bi jim, da bodo kot barske plesalke zelo dobro zaslužile, v resnici pa naj bi se morale ukvarjati s prostitucijo za bistveno nižje plačilo. »Nikogar nisem silil v kakšno koli delo, ga zadrževal ali nadzoroval. Dekleta se me niso bala, saj se me niso imela za kaj. Vsaka je svobodno prišla sem in vsaki sem rekel, da svobodno lahko tudi odide,« je povedal nekdanji najemnik bara Veronika v Dragočajni in lastnik kluba Red & Black na Mlaki pri Kranju.

Štetje igračk
Po trditvah tožilstva naj bi imel od novembra 2013 do aprila lani nastanjenih oziroma zaposlenih 34 deklet. Leskovšek je dejal, da so nekatere res prišle iz tujine (zato je imel kar nekaj dela in stroškov, da jim je uredil dokumente), druge pa so že bile pri nas in so prišle iz drugih lokalov. Z njimi je sklenil pogodbo o zaposlitvi, po kateri so bili njihovo delo ples, animacija in spremstvo, občasno so sodelovale tudi na fantovščinah, rojstnih dnevih in motorističnih zborih. Plačo, 400 do 450 evrov mesečno, so dobivale na bančni račun, imele so urejena tudi vsa zavarovanja. Pripadal jim je dopust, od nekaterih (»tistih, ki so bile pridne in niso veliko konzumirale«) pa sploh ni zahteval najemnine in drugih stroškov nastanitve.

Če so bile prizadevne, so po njegovih besedah lahko veliko dodatno zaslužile z napitninami in pijačami. Več je gost popil, več je kapnilo v njihov žep. Kot je razložila Alina Leskovšek, je od šampanjca za 80 evrov dekle dobilo 15 evrov, od najdražjega dom perignona (400 evrov) pa 80. Služile so tudi s striptizom, dolgim dve pesmi (tako imenovana table dance in lap dance) – od plačanih 25 evrov so jih dobile 12, v ponudbi je bil tudi ples ob drogu, a resnici na ljubo po njem niti ni bilo posebnega povpraševanja. Da bi bile evidence točne in da bi bile res plačane vloženemu trudi primerno, so za vsako pijačo ali ples od vodje lokala dobile igračko; na podlagi njihovega števila in barv jim je bilo ob koncu dneva oziroma naslednje jutro izplačano gotovinsko plačilo.

Slovenkine storitve dražje
Toda tožilstvo trdi, da so bile te igračke znak za še nekaj več: gost je res plačal pijačo, a potem z dekletom za pol ure ali uro tudi smuknil v sobo. Kar je dekle zaslužilo tam, naj bi šlo potem v roke vodji lokala – v lokalu Veronika Leskovškovi ali v njeni odsotnosti Marku Kernu, v lokalu Red & Black pa Milanu Živiću. Tako sta se tudi Kern in Živić znašla na zatožni klopi, čeprav naj bi v lokalih zgolj skrbela za varnost. Nekatera dekleta so sama priznala, da so se ukvarjala s prostitucijo, in ko je sodnica Dejana Fekonja Leskovška na to opozorila, je odvrnil, da o tem za zdaj ne bi govoril. »Ne bom izključil te možnosti… Vsekakor pa tega nisem nikoli organiziral,« je izjavil. Žena pa, da se je za zaprtimi vrati verjetno dogajalo marsikaj. »S čim so se ukvarjale v prostem času, je bila njihova stvar,« je povedala. Sodnica jo je opozorila na obremenilne besede ene od prostitutk, da je zaslužek predajala prav njej. Kot Slovenka je bila bolje plačana: za 30 minut je od stranke dobila 150 evrov (tujke 50 manj), Leskovškova si jih je zadržala 100. Na vprašanje, zakaj bi si ona in druge to izmislile, je obtoženka skomignila. »Ne vem. Dekleta so pripovedovala različne zgodbe. Nekaterim so kriminalisti tudi kaj obljubili, za eno vem, da državljanstvo,« je izjavila.