Brez odškodnine Damjanu Puzavcu ni uspelo prepričati sodišča, da je policija ob njegovi aretaciji ravnala protipravno

Ljubljana – Damjan Puzavac,­ obsojenec, ki se je oklical za slovenskega Robina Hooda med prostitutkami, je od države zahteval 26.000 evrov. To naj bi bila odškodnina zaradi, kot je zatrdil, protipravnega ravnanja policije ob njegovi aretaciji. A bo, če bo sodba obveljala, ostal brez denarnega obliža, saj je ljubljansko okrožno sodišče zavrnilo njegov tožbeni zahtevek.

Damjan Puzavac – prestaja večletno zaporno kazen zaradi umora, zlorabe prostitucije in izsiljevanja – je zatrdil, da je bil način njegove aretacije 9. junija 2009 neupravičen in da je to bila le predstava za javnost. Policisti so skupaj s specialci v ljubljanski Zupančičevi jami v odmevni policijski akciji več mesecev tajno opazovali Puzavca.

Delno zastaralo, delno neutemeljeno

Tistega dne ga je eden od specialcev s puško udaril v predel za ušesom, da se je zgrudil, nakar so ga zvlekli do zadnjega dela avtomobila in vklenili. »Ko sem bil vklenjen, mi je eden izmed njih skočil na ­koleno in ga poškodoval,« je povedal Puzavac in dodal, da takšna nasilna aretacija ni bila potrebna, saj pred tem do nikogar ni bil nasilen. Država je, nasprotno, zatrdila, da je bil takrat znan kot nasilna oseba, zaradi česar so policisti poklicali na pomoč specialno enoto, saj so pričakovali osumljenčev ­odpor.

Puzavac se je spomnil, da so mu na glavo nataknili črno platneno vrečo, pod katero niti dihati ni mogel. In so čakali, dokler se ni pripeljala televizijska ekipa komercialne televizije. Ob aretaciji je dobil več poškodb po telesu, operirati so mu morali tudi koleno.

S tožbo je zahteval 26.000 evrov odškodnine, a je ljubljansko okrožno sodišče njegov zahtevek v celoti zavrnilo, delno zaradi zastaranja, delno pa zato, ker ni utemeljen, Puzavcu pa naložilo plačilo 1474 evrov stroškov postopka. Sodba še ni pravnomočna, saj je tožnik zoper njo vložil pritožbo, so pojasnili na državnem odvetništvu.

Zahtevek za plačilo odškodnine za povzročene duševne bolečine, v tem primeru strah, v višini 9000 evrov je zastaral, sicer pa »pri tožniku ni bil prisoten intenziven strah, ki bi utemeljeval denarno odškodnino, po pravni teoriji pa zgolj zaskrbljenost za izid zdravljenja ne sodi med pravno priznano škodo«, so povzeli odločitev sodišča na državnem odvetništvu.

O zahtevku za plačilo odškodnine za telesne in duševne bolečine (7500 evrov) je sodišče ocenilo, da je bilo ravnanje policistov ob ­aretaciji strokovno in zakonito. »Pri presoji protipravnosti ravnanja ­policije ima ključno vlogo presoja sorazmernosti uporabe sile glede na položaj tožnika kot oškodovanca,« je zapisalo sodišče, ki meni, da »so policisti pri tožniku lahko ­pričakovali, da se bo ob aretaciji bodisi upiral bodisi poskusil pobegniti ter da bo treba tožnika vkleniti, pri čemer so za vklepanje uporabili najmilejše sredstvo – plastično zatego«. Sodišče je sklenilo, da ta sredstva niso bila nesorazmerna in uporabljena s čezmerno silo.

O poškodbah, ki jih je Puzavac dobil ob aretaciji, je tožnik ovrgel svoje trditve, da so ga policisti udarili v koleno oziroma mu ga poškodovali, zdravljenje poškodb (odrgnini na kolenu) pa je bilo končano po enem tednu. To pomeni, da je ugovor države o zastaranju utemeljen, pa tudi, da večletni časovni zamik do naslednjega obiska zdravnika (12. februarja 2013) oziroma kontrole pomeni, da ni povezave med aretacijo in tožnikovimi težavami s kolenom. Zato je zahtevek za plačilo odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti (5500 evrov) zavrnilo, zahtevek za plačilo odškodnine za duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostne pravice v obliki posega v čast in dobro ime (4000 evrov) pa je zastaral.

Pobeg iz zapora

Puzavac, ki je v zaporu končal študij prava, je bil zaradi zlorabe prostitucije in izsiljevanja obsojen na osem let in pol zapora, k temu so sodniki prišteli zaporno kazen zaradi umora v Srbiji. To bi moral že zdavnaj prestati v Srbiji, a je pred 16 leti pobegnil iz zapora v Sremski Mitrovici, tako da mu je bila izrečena enotna 20-letna zaporna kazen.

Vrhovno sodišče je zavrnilo njegovo zahtevo za varstvo zakonitosti, zaradi česar se je obrnil na ustavno sodišče, češ da je bil pri izreku enotne kazni uporabljen napačen kazenski zakon oziroma prekršeno pravilo, po katerem ni dopustno izreči strožje kazni od tiste, ki jo je bilo mogoče izreči po zakonu, veljavnem v času storitve kaznivega dejanja, sodba vrhovnega sodišča pa po njegovem ne vsebuje primerne obrazložitve. Ustavni sodniki so mu ugodili in od vrhovnih sodnikov zahtevali, naj znova pretehtajo, ali so Puzavcu pravilno odmerili zaporno kazen; v ponovnem odmerjanju so mu določili 19 let in pol enotne zaporne kazni.

O zlorabi prostitucije je zatrdil, da je dekletom le pomagal. A po mnenju sodnikov je vzel pod okrilje 12 deklet, med njimi tudi mladoletnico, ki so se prodajala zanj v več stanovanjih po Ljubljani. Dekleta so sicer na sojenju zatrdila, da so delala prostovoljno, ena je celo rekla, da je srečna, da je ­spoznala Puzavca.

Vir: Delo