Nekdanji ustanovitelj Koloseja se brani pred obtožbami zaradi zlorabe prostitucije in sodelovanja v hudodelski združbi.

Poslovnež Sergej Racman, nekdanji ustanovitelj ljubljanskega kinokompleksa Kolosej, je danes sedel na zatožno klop koprskega sodišča. Specializirano državno tožilstvo mu očita zlorabo prostitucije in sodelovanja v hudodelski združbi v zadevi kluba Marina na Ajševici na Goriškem, kjer sta se med letoma 2014 in 2019 domnevno dogajali prostitucija in trgovina z ljudmi. Skupno je v povezavi s tem obtoženih 18 ljudi, obtožnico pa bodo predvidoma še razširili na dva mariborska odvetnika. Zaradi kaznivih dejanj, povezanih z Marino, pa sta v postopku tudi Racmanova poslovna partnerja Jože Kojc in Dejan Šurbek.

Prvoobtoženi Racman je dejal, da obtožnico razume, a krivde na priznava. Proces proti njemu se je začel z zakasnitvijo glede na preostale obtožene, saj je pobegnil v Kanado in ga je policija prijela šele po tem, ko so zanj razpisali mednarodno tiralico. V postopku so sicer do zdaj izločili številne dokaze, ki jih je policija pridobila na domnevno nezakonit način. Tožilstvo zdaj meni, da je treba izločene dokaze ponovno vključiti, ker gre za nove okoliščine – te predstavljata prej omenjeni ovadbi proti mariborskima odvetnikoma. Ta dva nista več zaščitena zaradi poklicne tajnosti, kar je bil vzrok za izločitev prisluhov kot dokazov. Obramba pa vztraja, da je treba izločiti vse, kar temelji na dokazih tajnega delovanja.

Zgodba okoli Marine je po do zdaj znanih podatkih povezana z izkoriščanjem 400 žensk iz Romunije, ki so morale spolne usluge strankam ponujati 12 ur na dan, njihovi romunski zvodniki pa so bili do njih nasilni. Ženske, ki naj bi se v domovini otepale z revščino, vzdrževale pa naj bi tudi svoje družine, so bile v prostitucijo prisiljene.

Primer sicer ogroža izločitev številnih dokazov, ki jih je potrdilo tudi višje sodišče. Romunskim zvodnikom, ki so obtoženi trgovine z ljudmi, pa se celo obeta oprostitev. Racman je v zgodbi domnevno sodeloval s fiktivnimi posli, s katerimi je menda zagotavljal pravno podlago za priliv denarja v podjetje, ki se je sicer ukvarjalo z ilegalno dejavnostjo. Med kaznivimi dejanji, ki jih obtoženim očita tožilstvo, so sicer tudi pranje denarja in ponarejanje listin.

Vir: Delo