Mednarodna organizacija za delo meni, da je na svetu 2,4 milijona žrtev trgovine z ljudmi – Družba si čedalje bolj prizadeva za zatiranje tega pojava, čedalje naprednejše pa so tudi mreže preprodajalcev
Ljubljana – Najpogostejše žrtve trgovine z ljudmi na svetu so ženske in otroci, predvsem v zadnjih letih pa tudi odrasli moški. Mednarodna organizacija za delo (ILO) meni, da je žrtev trgovine z ljudmi 2,4 milijona, med njimi več kot polovica otrok. Po trditvah nekaterih dobički od trgovine z ljudmi sledijo dobičkom preprodajalcev mamil, vendar je človek kot blago lahko večkrat preprodan, pravi Sandi Čurin, nacionalni koordinator za boj proti trgovini z ljudmi.
Pri nas so žrtve predvsem ženske, tujke in domačinke, pa tudi starejši mladoletniki. Vsi primeri, pojasnjuje Sandi Čurin, s kazenskega vidika niso bili prepoznani kot trgovina z ljudmi oziroma ni bilo dovolj elementov za dokazovanje tega kompleksnega kaznivega dejanja. Ko so žrtve slovenski državljani, so to predvsem Romi, medtem ko so romski otroci iz tujine žrtve pri beračenju. Kadar gre za trgovanje za spolno zlorabo, so v Sloveniji žrtve večinoma ženske iz Vzhodne Evrope in Dominikanske republike. Po Čurinovih besedah se v primežu spolnih zlorab in prisilne prostitucije največkrat znajdejo barske plesalke, ki so jim obljubili popolnoma drugačno delo – to je posebna oblika novačenja, goljufije in nazadnjei izkoriščanja.

Trgovino z ljudmi smo po Čurinovih besedah v pravem smislu prepoznali v začetku tega desetletja, z vidika pregona pa leta 2004, ko je bil v kazenski zakonik prvič uveden termin oziroma kaznivo dejanje trgovina z ljudmi. Pred tem so ta pojav v manjši meri obravnavali pri kaznivih dejanjih spravljanja v suženjsko razmerje in posredovanja pri prostituciji. Čurin pravi, da težko sodi, ali je trgovine z ljudmi več ali manj kot v preteklosti. Dejstvo pa je, da je prepoznavnih več pojavnih oblik trgovine z ljudmi kot pred desetimi leti, kar kaže na dokaj uspešno sistemsko urejenost in prizadevanje za njeno preprečevanje in zatiranje. A naprednejše so tudi mreže preprodajalcev. V preteklosti so bile žrtve predvsem ilegalni prebežniki, zdaj pa ima več kot 95 odstotkov žrtev v Sloveniji urejeno bivanje in zaposlitev, s čimer je tudi težje dokazati kaznivo dejanje.

Za žrtve trgovine z ljudmi pri nas po zgledu drugih držav skrbijo nevladne organizacije (NVO), ki se financirajo iz proračuna in poleg vlade sodelujejo v medresorski delovni skupini, katere koordinator je Čurin. Vloga NVO je celovita pomoč žrtvam in preventiva. Od leta 2003 imamo protokol sodelovanja države z NVO, ki skrbijo za namestitev in celovito pomoč žrtvam. V prvi fazi jim uredijo krizno namestitev, potem jih do tri mesece ali do konca kazenskega postopka, če pričajo na sodišču, pošljejo v varni prostor. V tem času jim je zagotovljena psihosocialna, materialna, nujna zdravniška ter pravna in prevajalska pomoč. Po izteku te namestitve je po Čurinu, kadar gre za tujce, mogoča tudi pridobitev dovoljenja za začasno bivanje, denimo, zaradi izobraževanja ali dela.

Vir: Delo