Pri prodajalkah ljubezni: Štejeta zlasti mladosten videz in izkušenost – Pozorni ljubimci navadno dobijo več

"Obšel ga je blažen občutek, da se je bil spet enkrat polastil trohice sveta: da si je z namiš*ljenim skalpelom vnovič izrezal neznatno krpico iz neskončnega tkanja vesoljstva." Tako je Milan Kundera izpeljal formulo, s katero bi bilo mogoče opredeliti enkratnost (milijoninko drugačnosti) številnih žensk, s katerimi je spal Tomaž, junak njegovega romana Neskončna lahkost bivanja (prev. Jaroslav Skrušný). In gonilo tega? Kundera ga vidi kot slo po polaščanju neskončne pestrosti objektivnosti ženskega sveta, kar lahko pripišemo tudi tokratnemu Nedelovemu sogovorniku.
Vse skupaj se je začelo iz šale: klical jih je in se prenarejal, da je zelo zainteresirana stranka, posnetke pa nato v zabavo predvajal prijateljem. Nekoč mu je nekdo navrgel, zakaj ne bi tega tudi dejansko izkusil. Že po prvem obisku pri dekletu na klic ga je zgrabilo: vznemirjenje, sladostrastno pričakovanje, kakšno bo dekle za vrati, vsakokrat malo drugačni meseni užitki. Zdaj je od tega že tri leta in 22-letnik se svojega "športa", kakor mu pravi, še ni naveličal.


Izziv je sprejel pri 18 letih in v treh letih obiskal kakšnih dvajset deklet na klic, kakor prodajalkam ljubezni pravi sam. Za urejenega mladeniča, ki deluje vsaj nekaj let starejši in se lepo izraža, bi težko rekli, da si ne bi mogel poiskati "zastonjskega" (ljubezenskega) odnosa, pa za seks vseeno večinoma plačuje. "Normalnega razmerja res že dolgo nisem imel niti ga še ne iščem. Nekako še ni prave kandidatke," pravi, prepričan, da se v "običajnih" odnosih hitro razblinita tista svežina in vznemirjenje, ki njega sicer vedno znova prevzameta, kadar se odpravlja na plačljivi zmenek. "Imam sicer žensko, s katero se občasno dobivam, a dam raje 60 evrov, grem v Ljubljano in preskusim nekaj novega, kakor da je na voljo kar naprej eno in isto," je pojasnil. Tudi zato se drži pravila, da ne gre k nobenemu dekletu več kot enkrat, in vsaj doslej je vedno kolikor toliko uspešno zadostil svojim pričakovanjem.


Odločilen je pogovor
"Oglase – zdaj jih je že čez tisoč – spremljam v glavnem po spletu, ponekod so zraven tudi fotografije. Odločim se na podlagi fotografije z opisom in pogovora z njo po telefonu. Če je arogantna, odpade. Prav tako, če se vidi, da gre pri njej za 'industrijo' s ciljem nabrati čim več moš*kih v najkrajšem času, da je tak tudi inkaso. Sam sem naklonjen 'girlfriend' izkušnjam, v katerih se počutiš, ali pa je vsaj iluzija, kot da si pri ljubici," je povedal mladenič in dodal, da brska v glavnem znotraj okvira "stanovanjske prostitucije", torej, da pride on v stanovanje, najpogosteje najemniško, ali pa se odloči za "escort" (spremljevalko), s katero za kratek čas najame sobo.


Kakor pove, so cene spolnih storitev različne. "Za pol ure, kar meni zadošča, znašajo od 50 do 70 evrov, so pa tudi kakšne s tarifo 80 evrov. Te so ponavadi res lepe, mlajše in se zaradi tega bolj cenijo. Se pa pri 'lepih' lahko zgodi, da mislijo, da je lepota dovolj, in so potem v spolnosti čisto pasivne. Kakorkoli že, z leti cena pada, recimo na 40 do 50 evrov, poznam pa na primer gospo iz Gorenjske, ki računa le 30 evrov za pol ure. A je iz 'rovt', in tudi to znižuje ceno," je poznavalsko pripovedoval užitkar, ki si je privoščil dekleta, stara od 19 do 50 let. "Sama mladost niti ni najbolj pomembna; vsaj po mojih in izkušnjah mojih prijateljev ne. Med najbolj priljubljenimi so pravzaprav tiste od 30 do 45 let, saj so večinoma zelo dobro ohranjene in vedo, kako se stvari streže." Ob tem doda, da izredno ceni profesionalnost žensk, ki jih obiskuje: njihovo urejenost, sposobnost, da so v tiste pol ure ali uri, kolikor običajno traja "akcija", vsaj videti predane, a kakor pravi, moraš za takšen razplet v odnos nekaj vložiti tudi sam.


Plača gre za užitke
"Če se ji posvetiš in se potrudiš, boš zagotovo tudi sam deležen več pozornosti, zlasti če se z žensko ujameš. Glede na to, da je vsakič prvič, se ne ve, kaj komu prija, se pa da to kolikor toliko uspešno usklajevati med samim srečanjem. In če ženska vsaj približno uživa tudi sama, ne gleda na uro. Meni je zadovoljevati žensko v največje veselje." Pa dejansko uživajo? "Res je, nekatere imajo tudi po pet strank na dan, zato je težko razbrati, kaj je res, kaj pa hlinjeno, zlasti orgazmi, a vseeno se trudim biti pozoren ljubimec. Seveda so tudi stranke, ki vržejo denar na mizo in se obnašajo, kot da so dekle kupili. Ukazujejo, opravijo svoje in se poberejo, vsaj tako so mi povedale nekatere od njih," je dejal mladenič, ki svojo delavsko plačo porabi za stroške bivanja pri domačih, oblačila in dekleta. "Rad se namreč pogovarjam, zanima me, zakaj delajo, kar delajo."


Med njimi je, opaža, veliko študentk. "Ko pridejo v Ljubljano študirat, so jim na voljo študentska dela, s katerimi težko zaslužijo tisoč evrov ali več, kot prodajalke ljubezni pa zaslužijo po nekaj tisoč evrov na mesec. Nekatere mislijo, da bo tako le za čas študija in bodo potem nehale, a denar vleče. Lahko imaš zares visoko izobrazbo, res izjemno kariero, pa težko zaslužiš štiri ali celo pet tisoč evrov na mesec. Med njimi so dekleta, ki so v partnerskih razmerjih, pa partnerji ne vedo, s čim se ukvarjajo, pa tudi ženske, ki tako preživljajo svojo družino in se mora morda brezposelni partner hočeš nočeš sprijazniti s tem."


Srečanja se tako dogajajo tudi v družinskih hišah in stanovanjih, kamor dekleta, ki imajo nekoga nad sabo – zvodnika ali zvodnico –, pridejo med svojim delovnim časom, s čimer imajo zasebno in službeno življenje popolnoma ločeno.


Cene ne znižujejo
"Cena v oglasih ponavadi ni navedena niti se o tem ne menim po telefonu. Takrat se kvečjemu malo pohecam, da vidim, s kakšno žensko govorim. Ko pa pridem k njej, se zmeniva glede denarja – zbijati se cene ne splača – in uporabe kondoma. Po mojih izkušnjah je sicer večina žensk pripravljena na oralni in tudi spolni odnos brez kondoma. Če si redna stranka ali če plačaš več, se je sploh še lažje dogovoriti za to. Nekatere pa ne odstopajo od svojega pravila: s kondomom ali nič. Sam menim, da je vsekakor smotrno uporabljati zaščito, zlasti zaradi morebit*nih bolezni."


Po njegovih izkušnjah so dekleta običajno lepo urejena: so zapeljivo oblečena, čista, dišijo. "Običajna praksa je, da ti ob prihodu in tudi po 'akciji' ponudi prho. Smrdljivi in lepljivi moški, kar je stereotipna predstava moških, ki obiskujejo dekleta na klic, tako odpadejo. Sam se ponavadi uredim doma." Plačilo na začetku ali na koncu? "Raje plačam takoj, da so formalnosti opravljene. Se mi je pa že zgodilo – a ne s Slovenkami –, da so zamahnile z roko in poračunale na koncu."


In potem … "Vprašajo te, ali imaš kakšen fetiš, da ga morebiti vključijo v igro. Ponavadi se začne z oralnim zadovoljevanjem, nato sledi spolni odnos, med katerim se zamenja nekaj poz, o čemer se meniš sproti. Konča se seveda, ko moški doživi vrhunec." Za analni seks – če sploh – je treba doplačati od 20 do 40 evrov. "To pač spada pod 'ekstra' … In zakaj moški hodimo k tem dekletom? Takih, ki hodimo iz radovednosti, verjetno res ni prav veliko, večina je pač tistih, ki doma niso zadovoljeni, ki si želijo česa, na kar partnerke niso pripravljene, naveličanih že preverjenega … V tem jih povsem razumem."


Na voljo tudi sam?
Da bi se naveličal letanja za plačljivimi krili, si še ne more predstavljati. "Dolgčas mi ne bo postalo – to bi se mi lahko zgodilo kvečjemu, če bi ves čas hodil k eni in isti ženski. Oglasov pa je čez tisoč, tako da se ni bati. Poleg tega imam še nekaj neizpolnjenih želja, ena med njimi je obisk v sosednji Avstriji, kjer cvetijo takšne in drugačne 'hiše ljubezni' (love house, op. p.). Tam je kot v čebelnjaku; številne sobice, v vsaki od njih pa ponudba na zelo visoki ravni. Profesionalke z rednimi zdravniškimi pregledi," pove in ob tem prizna, da je tudi sam že razmišljal o karieri žigola. "Vendar se je moj prvi poskus končal precej neslavno. Na začetku me ni nihče poklical in tudi ena od izkušenih žensk na klic mi je povedala, da je navadno tako: prva dva meseca suša, nato da steče. Nato so me zares začeli klicati, a predvsem moški in sem jih že v štartu zavrnil. Nazadnje je poklicala neka Štajerka. Bila je sicer zelo natančna: zanimalo jo je, kako potenten sem, kolikšen izliv imam … skratka, čisto vse do najmanjših podrobnosti. Njena želja je bila, da bi bil lahko mož zraven, a zgolj pasivno. Privolil sem, nato pa nam nekako ni uspelo uskladiti terminov. Oglas sem potem umaknil, čeprav razmišljam, da bi ga mogoče obnovil …"


Zgodi se, da dva, tri mesece ne grem k nobeni. In nasprotno: da v enem samem dnevu obiščem dve ali celo tri dekleta.

Za uporabnike in ponudnice ni kazni
Prostitucija je v Sloveniji dovoljena od leta 2003, ko je bila zaradi sprememb in dopolnitev zakona o prekrških zoper javni red in mir odpravljena prepoved vdajanja prostituciji. Kaznivo je ostalo samo ponujanje spolnih storitev na javnem kraju na vsiljiv način, kar pa mora koga motiti oziroma povzročiti vznemirjenje ali zgražanje ljudi. Pri tem ni prekršek spolno občevanje za denar, temveč ponujanje spolnih storitev na javnem kraju z vsiljevanjem. Namen navedene določbe je predvsem omejitev ulične prostitucije, s katero pa se v Sloveniji ne srečujemo, so nam odgovorili z generalne policijske uprave. Policisti prostitucije torej ne preganjajo več, medtem ko sta zvodništvo in posredovanje pri prostituciji še vedno kaznivi dejanji. Prav tako zakonodaja ne predvideva kaznovanja uporabnikov spolnih storitev, kakor velja v nekaterih severnih evropskih državah, razen v primerih, ki so opredeljeni v kazenskem zakoniku (pedofilija, spolni napad na osebo, mlajšo od 15 let ...).

Nočni bari – dragi, a pogosto izkoriščevalski
Mladenič sem in tja zaide tudi v kakšnega od številnih nočnih barov. "Všeč so mi, na voljo so številna dekleta z vseh koncev sveta, vendar je zame to predrago. Za svojo pijačo in pijačo 'spremljevalke', njen 'ples na mizi' in podobno lahko mimogrede zapraviš 150, 200 evrov, pa od tega nimaš nič konkretnega." V nočnih barih se sicer pogosto dogaja veliko izkoriščanje deklet, žrtev trgovine z ljudmi oziroma belega blaga, ki jih "menedžerji" z obljubami o boljšem in lagodnejšem življenju zvabijo pod svoje okrilje, nato pa z njihovim prodajanjem na veliko služijo. Ravno v četrtek je slovenska policija stopila na prste eni takih kriminalnih združb, ki je dekleta od vsepovsod pripeljala v Slovenijo pod pretvezo, da bodo delale v strežbi in dobro zaslužile, nato pa so jih dobesedno zasužnjili in z grožnjami, da jih bodo deportirali, dosegli, da so za majhen denar ponujale spolne storitve.

Vir: Delo