Zagovorniki obdolženih zagotavljajo, da ni prihajalo do izkoriščanja deklet, ki so prihajala v novogoriški nočni klub Marina.

Na današnji obravnavi zadeve Marina, kjer specializirano državno tožilstvo lastnikom in vodji omenjenega kluba na Ajševici pri Novi Gorici očita zlorabo prostitucije, je obramba obtožencev predstavila zaključne besede. Dokončno naj bi se kazenski postopek, ki traja pet let in je obsegal več kot 70 obravnav, iztekel čez teden dni, sodbo pa je predsednica senata Tatjana Cvetičanin napovedala za prihodnji četrtek.

Odvetniki Sergeja Racmana, Dejana Šurbka, Jožeta Kojca, Vesne Ternovec in družbe Cratos predlagajo oprostilne sodbe, saj so prepričani, da tožilstvo ni zbralo dovolj dokazov za obtožbe o vodenju, organizaciji in nadzoru prostitucije v novogoriškem klubu. Na predzadnji obravnavi je imelo zaključne besede specializirana državna tožilka Maja Veber Šajn, ki je za domnevno hudodelsko združbo predlagala večletne zaporne in denarne kazni.

Poslovni model, ki vključuje prostitucijo
Očita jim, da so zasnovali poslovni model lokala, ki temelji na tem, da se v njem odvija prostitucija, od katere so imeli posredno korist, tudi na račun vstopnine, ki so jo morali plačevati tako moški kot ženske obiskovalke. Čeprav so bili oboji na prvi pogled enakopravni gostje, so lastniki in vodja lokala dekletom, ki so se tam prodajala, domnevno odrejali, kdaj in koliko časa morajo biti prisotne v klubu, določili pa naj bi tudi ceno za njihove spolne usluge. V Sloveniji je prodaja lastnega telesa na svoj račun dovoljena, prepovedano pa je, da bi se pri tem druge osebe okoriščale ali da bi koga silili v to dejavnost.

Racmanu grozi najvišja kazen, in sicer 10 let in šest mesecev zapora ter 420.000 evrov kazni. Pri tem je tožilka upoštevala njegovo predkaznovanost in to, da je pred prijetjem začasno pobegnil. Za Dejana Šurbka je predlagala deset let zapora in 91.000 evrov kazni, za Jožeta Kojca prav tako deset let zapora in 130.000 evrov kazni, za Vesno Ternovec pa pet let zapora in 6000 evrov kazni. Ob tem je tožilka predlagala tudi zaplembo 22,5 milijona evrov premoženja družbi Cratos. Racman, Šurbek in Kojc so bili prek omenjene družbe solastniki novogoriške Marine in z njo povezanih družb, medtem ko je Vesna Ternovec nočni klub vodila.

Zanikajo okoriščanje na račun deklet
Racmanov odvetnik Mitja Jelenič Novak je poudaril, da obdolžencem ni mogoče očitati vodenja, organizacije ali nadzorovanja prostitucije. Izhajal je iz določb kazenskega zakonika, po katerem izkoriščanje prostitucije pomeni poseganje v ekonomsko svobodo dane osebe, torej ekonomsko izkoriščanje, ali za posege v splošnejšo svobodo odločanja in ravnanja. »Obdolžencem ni mogoče očitati jemanja zaslužka dekletom, niso jih nadzirali, silili v odnose s strankami, jim omejevali gibanja...« je naštel. Poudaril je, da je klub služil na račun vstopnine, v ostale stvari, ki so se tam dogajale, pa se ne lastniki ne vodstvo niso vtikali. Omenil je tudi, da na enak način kot Marina delujejo tudi klubi v Avstriji, Nemčiji in v Švici, kjer imajo prav tako zakonodajo za preprečevanje zlorabe prostitucije, a se to nikomur ne zdi sporno.

Odvetnica Martina Žaucer Hrovatin, ki prav tako zastopa Racmana, je menila, da tožilstvo ni dokazalo nobenega konkretnega oškodovanja, saj so vse zaslišane domnevne žrtve po njenem jasno povedale, da so počele to, kar so počele, zato, ker so si same tako želele.

Obramba obtoženih je izpostavila, da dekleta, ki so se v Marini prostituirala, niso tega delala zato, ker bi bila v finančni krizi, saj so – čeprav so bile pretežno Romunke - živele v Avstriji ali Italiji, in so imele možnost, da bi se glede na svojo izobrazbo odločile tudi za druge sicer manj donosne poklice. Kot absurdno so tudi označili razlago tožilstva, da so dekleta »držali« s kaznijo, da ne bodo mogla več v klub - »se pravi, da bi jih kaznovali s tem, da bi jim preprečili, da bi jih še naprej zlorabljali,« so navajali. Odvetniki so obtožnici med drugim očitali, da temelji na vrednostnih predpostavkah in predsodkih. »Ali bi potem tudi hotelir, ki odda sobo prostitutki in njeni stranki, pristal v kazenskem postopku,« se je denimo vprašal odvetnik Miha Šošić, ki zagovarja Dejana Šurbka.

https://www.delo.si/novice/slovenija...a-lastno-pest/