Po nekdanjih poteh prodajalk ljubezni

[pavlesvn]

Ste vedeli, da je bilo v Mariboru nekoč kar sedem javnih hiš? To in še več smo izvedeli na (ne)tolerančnem sprehodu Rajzefibra, ki nas je popeljal do nekdanjih tolerančnih hiš, kot je mestna oblast imenovala bordele.

Ni skrivnost, da je bil Maribor do druge svetovne vojne najhitreje razvijajoče se mesto v državi, v katerem so prevladovali industrijski obrati v Melju. Niti ni skrivnost, da je prav v Mariboru na današnjem Grajskem trgu leta 1883 zažarela prva žarnica v tem delu Evrope. Za mnoge pa ostaja skrivnost to, da je bilo v Mariboru kar sedem javnih hiš. Zgodovino takratnih tolerančnih hiš, kot je takratna oblast imenovala bordele, je na poseben, žgečkljiv in smešen način predstavil Rajzefiber na tako imenovanem (Ne)tolerančnem sprehodu.

Čistunka in brezverne duše
"Saj ne da bi poskušali z idejo o ponovnem odpiranju javnih hiš spodbuditi plaz kurbarije v mestu. Vendar mestno oblast moramo spomniti na njeno moralno in varnostno dolžnost," je na začetku sprehoda s svojo pridigo začela Jana Zadravec, ki se je prelevila v vlogo čistunke in prostitutke ter za okoli 50 gledalcev odigrala pravo gledališko predstavo.

Želela je odigrati tudi skrivnostno Madam J., vendar nam je ob zaključnem govoru povedala, da smo zato bili prikrajšani, ker so njena oblačila skrivnostno izginila.

​Pohod smo pričeli kar pred vhodom Rajzefibra v Ulici škofa Maksimilijana Držečnika, kjer nas je že omenjena čistunka označila za brezverne duše in nas opozorila, da če na sprehodu srečamo kakšno prodajalko ljubezni, naj hitro zamižimo na eno oko, če ne izginejo, pa naj zapremo še drugo in jih skupaj tiščimo toliko časa, dokler jih zagotovo ne bo več.

Včasih za večerjo, včasih za kozarec vina
​Prvo postojanko smo naredili pri spomeniku svetega Florjana na Grajskem trgu, kjer smo izvedeli o vseh zgodovinskih podrobnostih Maribora, saj je čistunka pričarala pravi časovni preskok iz 21. stoletja v začetek 20. "Ali naša županstva vedo, da je njihova sveta dolžnost poseči tu vmes? Pošteno misleči župani, pravico imate kaznovati ženske, ki dajejo javno pohujšanje," je še zaklicala in odletela naprej po Vetrinjski ulici. Ko smo jo le dohiteli, nas je pričakala na gugalnici, oblečena v belo. "Prijavila sem se za delo služkinje, toda zaslužek je bil pičel. Ponudila se mi je priložnost za delo kelnar'ce, tukaj, pri Rdečem ježu. Toda kljub temu sem bila velikokrat lačna. Nekega večera pa je prišel neki gospod, crkljala sem se z njim in plačal mi je večerjo in kozarec vina. Potem je prišel še nekajkrat in vedno sem dobila večerjo. Potem so prišli še nekateri drugi. Lačna sem bila, razumete? Nekateri zato pravijo, da sem kurba," je odzvanjal glas Zadravčeve v vlogi prostitutke.

Seznanila nas je tudi z zgodbo svoje prijateljice Marije, ki so jo obtožili "kurbarije". Pred aretacijo je živela pri Ani Krajnc, ta naj bi jo učila o tem, kako z moškimi. Nekega dne sta obe pristali pred sodnikom, kjer je Marija v svoj zagovor povedala: "Ana Krajnc me ni učila za kurbo špilat. Niti vedela ni, da so me oni zlorabili. Toda v njenem stanovanju nikol' ni blo tak. Štrok se je samo igral z mano, Treflak pa me je hotel posilit, samo mu nisem pustla. Ko se je Ana vrnila, je oba nagnala, ker je rekla, da sta pijana." Sodnik jima ni verjel in Marijo je dal izgnati, Ano pa obsodil na dvotedenski zapor ob kruhu in vodi. "Naj vas peljem tja, kjer se je zares dogajalo. Pridite, boste videli, kako zabavno je bilo. Nič se nas ne bojte. Smo samo me, ki vam ponujamo nežnost in ljubezen. Včasih za večerjo, včasih za kozarec vina," je še povedala in odtekla do Glavnega trga, z belim robcem mahala moškim, jih ustavljala in osvajala.

Prostitutke so in prostitutke bodo
Ustavili smo se v Žičkem prehodu 5 na Lentu, kjer je obratovala znana tolerančna hiša, ki je dobila znova začasno dovoljenje po tem, ko je leta 1919 deželna vlada Slovenije prepovedala prostitucijo in jo preselila v ilegalo. A posel je še kako cvetel. Znova nas je sprejela Zadravčeva v vlogi prostitutke, ki nam je predstavila pravila vstopa v tolerančno hišo. Med vsemi sprehajalci je izbrala moškega, ga vprašala, kje je bil včeraj zvečer, zakaj ga ni bilo k njim. Umiti si je moral roke in obraz, potem pa ga je popeljala po stopnicah k svojim prijateljicam.

Pred odhodom je povedala, da je bil vsak obiskovalec pregledan za spolne bolezni, takoj po občevanju pa dezinficiran. Tudi prostitutke so imele redne zdravniške preglede, saj so bile spolno prenosljive bolezni velika nadloga. Vsaka druga ženska med 20. in 30. letom naj bi bila tedaj okužena.

Sprehod smo končali na Glavnem trgu pred tedanjo Prulovo lekarno, ki je prodajalkam ljubezni nudil zdravila proti neželeni nosečnosti. "Prostitutke so in prostitutke bodo," je še za konec dodala Jana Zadravec in požela velik aplavz.

https://www.vecer.com/po-poteh-marib...bezni-10072980

[peltast]

Škoda, ker ne delajo še sprehod po danes aktualnih lokacijah za prodajo ljubezni z nekaj opisa ponudb in cen, stanja kopalnic in brisač ter kratek tečaj kako z vajo pametnega telefona v SLO prideš na željeno lokacijo. Da ne bi slučajno na napačna vrata zvonil ali pa se čudil zakaj se na telefon več ne oglasi. A bo treba na to še kar dolgo počakat.