Novice

Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI) je, glede na namen (preprečevanje pridobivanja in uporabe premoženja nezakonitega izvora), lahko povsem všečen, a kot kaže primer zvodniškega zakonskega para iz Kopra Nihada in Gordane Kurtović, se na koncu, ko je zadeva na sodišču, lahko precej zaplete. »Sprva je bilo rečeno, da sem v hišo vložila 600.000 evrov, zdaj pa po novem 196.000 evrov. Ali veste, kaj bi se dalo narediti s toliko denarja?« je tožilko ob koncu obravnave vprašala Kurtovićeva in dodala, da gre le za bazen in zimski vrt. »In to, da je vredno 200.000? To je vrednost polovice cele hiše,« je še dodala, tožilka pa je vskočila in jo spomnila, da sta zraven tudi dvorišče ter stanovanje nad kletjo. »In še to je samo iz gips plošč,« ji je odvrnila Kurtovićeva, njen mož pa, da je bilo polovico hiše zgrajene že pred 30 leti in da sta pri delih na hiši, torej pri vlaganjih, tudi sama veliko delala, »po udarniško«.

Prešteti bo treba okna

Sodnica Andrejka Burja Kračman je, kar se tiče vlaganj, pred tem opozorila, da je v tem postopku treba ugotoviti, kaj sta zakonca pridobila z nezakonitim premoženjem. Njun vložek v nepremičnine je treba ovrednotiti tako, da se upošteva vrednost vloženega denarja v tistem času in ne po sedanji tržni vrednosti. »Če sta vložila 100 enot, sta vložila 100 enot, in ne 300 ali 50, kot bi bilo to danes,« je menila sodnica. Zato je od izvedenca gradbene stroke Jožeta Šemeta zahtevala dopolnitev izvedenskega mnenja, da bi ugotovil, kolikšen je bil strošek gradnje betonskega dvorišča, menjave oken na hiši in gradnje bazena. Treba je upoštevati dejstvo, da sta toženi strani dela opravili tudi sami. »Za razmejitev stroška materiala in dela v obdobju, ko so bila vlaganja opravljena, je potrebno precej analiz. Za to bom potreboval precej časa,« je povedal izvedenec in glede oken na hiši v Grinjanu, v kateri je bil nočni klub Rex, dodal, da ob izdelavi mnenja ni štel oken na hiši, ampak se je zanesel na načrt. Ta pa je, kot je dodal, večinoma ustrezal dejanski izvedbi objekta. A da bi bilo pravilno ugotovljeno dejansko stanje, sta se zakonca zavezala, da bosta sodišču posredovala fotografije omenjene hiše z vseh strani, da bo izvedenec lahko opravil delo.

Od njiju bi radi še skoraj milijon evrov

Zakon v nekaterih členih, ki so pomembni za ta postopek, presoja ustavno sodišče (odločitev bi bila lahko znana že v naslednjih dveh mesecih), zato sta toženi stranki podali predlog o preložitvi postopka zaradi zahtev o oceni ustavnosti. Kot je pojasnila sodnica, se za to ni odločila, saj je trenutni postopek »zelo blizu zaključka«. Specializirano državno tožilstvo je sprva od zakoncev, ki sta bila leta 2011 obsojena na dveletno zaporno kazen zaradi zlorabe prostitucije, zahtevalo plačilo 1,540.208 evrov, kolikor je prikazala finančna preiskava, v kateri so njuno premoženje primerjali z uradnimi prihodki. Po novem ju tožilstvo bremeni le še za okoli 900.000 evrov. Po drugi strani jima je sodišče ob izreku zaporne kazni naložilo plačilo 82.350 evrov, kolikor sta zaslužila s prostitucijo.

To kaznivo dejanje sta storila konec leta 2009, po ZOPNI pa lahko finančna preiskava seže vse do leta 2004. Njuna pooblaščenka Monika Mavsar je opozorila, da je isti tožilec za leta pred 2009 v predkazenskem postopku ugotovil, da ni obstajal sum storitve kaznivega dejanja. Država jima kljub temu še vedno očita, da sta do premoženja prišla nezakonito. Prav zato bo zanimivo videti, kakšno stališče bo do tovrstnih vprašanj na koncu zavzelo ustavno sodišče.

Vir: Slovenske novice

V letu dni v Sloveniji že sto (znanih) primerov odraslih, ki so postali žrtve izsiljevanja z intimnimi posnetki. Z njimi je stik navezala privlačna ženska na Facebooku in uporabnika povabila na Skype. Naprej je šlo hitro ...

Ko takšen uporabnik pride na Skype, ga na drugi strani pričaka skoraj povsem gola privlačna uporabnica. Povabi, da oblačila odvrže tudi on, pri čemer obljubi, da bo to njuna mala skrivnost. Igranje pred računalniško kamero posname, nato se začne izsiljevanje.

Nacionalni odzivni center SI-CERT letos že peto leto zapored sodeluje v širši evropski kampanji mesec kibervarnosti. Če smo pred leti na tujih novičarskih portalih brali o povsem novi obliki spletnega kriminala, so se v mrežo spletnih goljufov kmalu ujeli tudi Slovenci. Na SI-CERT so prve prijave uporabnikov prejeli že maja lani, po njihovih podatkih je do danes že sto Slovencev postalo žrtev izsiljevalcev. Zaradi zelo občutljive teme jih verjetno velika večina ne prosi za pomoč, zato so številke lahko še mnogo višje.

"Plačaj ali pa bodo vsi videli tvoje gole posnetke!"

Kot opisujejo na SI-CERT je takšen tipičen scenarij izsiljevanja v večini primerov podoben. V vseh primerih je potek predvidljiv, dogodki se odvijajo hitro, saj je glavni namen čim hitrejši začetek izsiljevanja. Številni, ki so se obrnili po pomoč, so dejali, da so bili kot hipnotizirani in niso mogli verjeti, da so slekli pred popolno neznanko. Kmalu za tem, ko prejme vaš posnetek ali fotografije, grozi z njegovo objavo, če ne boste nakazali denarja.

Finančne zahteve so v vseh obravnavanih primerih dokaj visoke, tudi več tisoč evrov. Izsiljevalci ustvarjajo izjemno velik psihični pritisk na žrtev, grozijo z organi pregona, FBI, tožbami zaradi posredovanja pornografije, predvsem pa grozijo, da bodo posnetek razposlali vsem prijateljem, družini, nadrejenim. Izsiljevalci svoje grožnje tudi uresničijo ter posnetke in fotografije objavijo na YouTube kanalu in na Facebook straneh, žrtev pa o tem obvestijo, z namenom stopnjevanja pritiska in nadaljnjega izsiljevanja.

Ne verjemite, da bodo posnetke zbrisali!

Za izzivalnimi profilnimi fotografijami se skrivajo organizirane kriminalne združbe, njihov edini cilj pa je prepričati sogovornike, da se slečejo pred spletno kamero ali pa sami pošljejo svoje gole fotografije. Žrtve izsiljevanja so plačila nakazovala prek sistema Western Union, denar pa je romal na Slonokoščeno obalo.

Upanja na uspešen pregon tovrstnega kriminala praktično ni, saj po izkušnjah SI-CERT naši organi pregona nimajo v afriških državah nobenega vpliva. Zato žrtvam svetujejo, naj nemudoma in v celoti prekinejo vso komunikacijo z izsiljevalci. Nikakor ne nakazujte denarja in ne nasedajte obljubam, da bodo po plačilu sporne posnetke izbrisali. Nasprotno, izsiljevalci bodo zahtevali vedno večje zneske.

V primeru, da bodo posnetke javno objavili na internetu, se lahko obrnite na [email protected] za pomoč pri odstranjevanju teh vsebin.

http://www.zurnal24.si/najmanj-sto-slovencev-ki-so-se-slekli-izsiljujejo-clanek-279534

Biljana Bažika je menda v prostitucijo zvabila 13 Madžark

Višje sodišče je ugodilo pritožbi tožilstva na sklep ljubljanskega okrožnega sodišča, da se odpravi pripor za 40-letno Biljano Bažiko, ki ji tožilstvo očita, da je skupaj z Madžarom Petrom Orsosom novačila revna in brezposelna madžarska dekleta za prostitucijo v Sloveniji.

Obtožena je v priporu pristala lansko pomlad, ko se je odvila sklepna akcija kriminalistov. V ženskem priporu na Dobu je preživela slabo poldrugo leto, nato ji je senat ljubljanskega okrožnega sodišča, pred katerim poteka sojenje zaradi trgovine z ljudmi, na začetku septembra odpravil pripor. Na to odločitev je vplivala tudi ugotovitev sodišča, da glede na do zdaj izvedene dokaze obtožena ni zlorabila ranljivosti deklet, saj so sama privolila v prostitucijo. Tožilstvo je temu nasprotovalo, specializirani tožilec Jože Levašič je namreč že v obtožnici poudaril, da so dekleta to storila zaradi težkih razmer oziroma socialne nuje in obljube o dobrem zaslužku, kar je značilno za kaznivo dejanje trgovine z ljudmi. S pritožbo je tožilstvu uspelo višje sodnike prepričati, da obstaja ponovitvena nevarnost, zato je bil za Bažiko znova odrejen pripor.

V nadaljevanju sojenja Bažiki, Danijelu Krebsu iz Kamnice pri Mariboru in hrvaškemu državljanu Damirju Juretiću, dvojica naj bi po navodilih prvoobtožene ženske prevažala v Slovenijo, je pričal moški iz okolice Ljubljane, ki je bil deležen storitev v enem od stanovanj. Moški je bil lani že zaslišan pred preiskovalnim sodnikom. Takrat je znal o obisku povedati še nekaj podrobnosti, zdaj pa je bil njegov spomin poln lukenj. K temu naj bi močno pripomogel alkohol, saj je stanovanje v Ljubljani obiskal okrog novega leta. Tako se ni spomnil, kje je dobil telefonsko številko, po kateri se je dogovoril za obisk, niti ni vedel, kje je stanovanje in ali je storitev, sam pravi, da je šlo za erotično masažo, sploh plačal. »Ne spomnim se, najbrž sem plačal,« je dejal.

Pred preiskovalnim sodnikom je sicer povedal, da ga je zadovoljila ženska, stara med 25 in 30 let, za pol ure druženja pa ji je menda plačal od 50 do 60 evrov. Takrat jo je tudi prepoznal na fotografiji, po novem pa se tega prav tako ne spomni več.

Tožilstvo sicer Bažiki očita, da je s 13 ženskami, ki jih je s pomočniki našla na Madžarskem in jih v Sloveniji izkoriščala za prostitucijo, med avgustom 2010 in marcem 2015 zaslužila najmanj 108.000 evrov. Pri iskanju žrtev ji je menda pomagal Madžar Peter Orsos, vendar se sojenje zanj še ni začelo, saj je tujec za slovenske organe pregona nedosegljiv. Za izvajanje najstarejše obrti je imela Bažikova po trditvah tožilstva dve stanovanji v Ljubljani in po eno v Mariboru in Kopru. Dekleta so denar služila vse dni v tednu, na voljo so morala biti od devetih zjutraj do 23. ure. »Tarifa« je bila 50 evrov za pol ure in 80 za eno uro, od tega so polovico pobrali Bažika in njeni pomagači.

Obtožena je spomladi na predobravnavnem naroku zavrnila ponudbo tožilstva, ki ji je v zameno za priznanje krivde ponudilo 12 let in mesec zapora ter plačilo denarne kazni, medtem ko sta druga dva obtožena, Krebs in Juretić, priznala, da sta prevažala dekleta v Slovenijo, prvi naj bi z dvema prevozoma zaslužil 180 evrov, drugi pa najmanj 4200. Tožilstvo je zanju predlagalo pogojno kazen, vendar sodnica priznanja ni sprejela. Na podlagi zbranih dokazov namreč ni bila povsem prepričana, da je šlo v njunem primeru res za pomoč pri trgovini z ljudmi. Ker je priznanje krivde zavrnila, se je morala iz postopka izločiti, sojenje pa je prevzela kazenska sodnica Barbara Črešnar Debeljak.

Vir: Delo

Vodja kriminalne združbe, ki je izkoriščala dekleta, je bila 37-letna Ljubljančanka.

Več mesecev so bili preiskovalci (tudi tajno) na sledi kriminalni združbi, katere člani so se brezposelnosti navkljub, za kar so dobivali socialno nadomestilo, brez zadržkov okoli prevažali z dragimi avtomobili. Zdaj se je izkazalo, da so po večini služili le na račun tuje nesreče, saj so bili vpleteni v trgovini z ljudmi, nekateri pa so se ukvarjali (še) s preprodajo mamil.

Akcijo so ljubljanski kriminalisti začeli v začetku novembra 2015, ko so prišli do prvih informacij, da se 37-letna Slovenka ukvarja z izkoriščanjem prostitucije, na območju Ljubljane pa se v petih stanovanjih z najstarejšo obrtjo ukvarjajo dekleta iz Srbije ter Bosne in Hercegovine. Prvoosumljena pa naj bi po prepričanju preiskovalcev tuja dekleta stalno nadzirala in jim pobirala polovica zaslužka.

Po dekleta v Srbijo in Bosno

Ljubljanski kriminalisti so s klasičnim zbiranjem obvestil in v sodelovanju s srbskimi varnostnimi organi ugotovili, da je 37-letnica v Ljubljani ustanovila kriminalno združbo, v kateri so sodelovali še 31-letni Slovenec, 32-letni Srb, 30-letna Srbkinja in 27-letnik iz Slovenije.

Osumljenci so na območju Srbije ter Bosne in Hercegovine vsak v svoji točno določeni vlogi (objava oglasa, iskanje zvez, iskanje žrtev, prevoz, nakazila denarja, nastanitev, najem stanovanj, nakup pripomočkov ...), pod pretvezo opravljanja erotičnih masaž iskali dekleta. Tista, ki so se odzvala, so nastanili v stanovanja v središču Ljubljane, Šiški in za Bežigradom, kjer so se nato pod stalnim nadzorom 37-letnice in njenih sodelavcev morale vsak dan predajati prostituciji.

Po naših podatkih je bila šefica kriminalne združbe 37-letna Ljubljančanka Laura Teuta Kovče, njen najtesnejši sodelavec in hkrati partner pa naj bi bil 31-letni Aleš Pevec, prav tako iz Ljubljane. V kriminalni združbi naj bi po naših informacijah sodelovali še 27-letni Ljubljančan Tadej Hiraldo Štibernik ter srbska državljana Mile Perić in Danijela Kovačić.

Osumljenci so v različnih medijih v Srbiji in Bosni objavljali oglase, v katerih so za opravljanje erotične masaže v Sloveniji ponujali mesečni zaslužek od 2000 do 3000 evrov. Vsekakor gre za mamljiv znesek glede na dejstvo, da je v omejenih državah stopnja brezposelnosti precej velika, povprečni mesečni dohodek pa izjemno skromen. A so dekleta, ko so prišla v Slovenijo, naletela na vse prej kot obljubljeno dobro plačano službo. Poleg tega, da so jih stalno nadzirali, silili v prostitucijo, odžirali velik del zasluženega denarja, so bile tudi pod nenehnim psihičnim pritiskom, saj so bile deležne verbalnih groženj, če so stranke delo deklet na spletu ocenile za nezadovoljivo oziroma so imele pripombe.

Dejavnost razširili še na preprodajo mamil

Med preiskavo so kriminalisti identificirali najmanj 12 žrtev, v času sklepne akcije pa tri žrtve. Ponudili so jim ustrezno pomoč in jih usmerili na nevladno organizacijo za pomoč žrtvam trgovine z ljudmi. Dve od njih sta po opravljenih razgovorih in ponujeni pomoči zapustili Slovenijo, tretja žrtev pa je kategorično zanikala vpletenost v prostitucijo in ni hotela sodelovati s preiskovalci.

Kriminalisti sumijo, da sta Laura Teuta Kovče in njen partner Aleš Pevec s trgovino z ljudmi v sedmih mesecih zaslužila kakšnih 50 tisočakov protipravne premoženjske koristi, drugi člani kriminalne združbe pa sorazmerno nižje zneske, katerih višino preiskovalci še ugotavljajo.

Med preiskavo so spoznali še, da je 31-letni Slovenec, neuradno Pevec, svojo kriminalno dejavnost razširil še na področje preprodaje heroina, kokaina in prepovedanih tablet. Identificirani so še preostale člane mamilarske združbe, in sicer Ljubljančane, stare 29, 31 in 41 let, poleg njih pa naj bi bil v preprodajalsko mrežo vpleten že prej omejeni 32-letni Srb Mile Perić, ki je v Slovenijo iz Srbije vozil prepovedane tablete.

Osumljenci so na območju Ljubljane skrbeli za nabavo, skladiščenje in razpečevanje prepovedane droge. Imeli so tako mrežo odjemalcev, ki so kupovali na drobno, kot tiste, ki so nabavili tudi po pol kilograma heroina. Že med preiskavo so kriminalisti kupcem zasegli okoli 700 gramov heroina, poleg tega pa še nekaj preprodaj v manjših količinah.

Drogo, ki sta jo od 31-letnega Slovenca (neuradno Željka Kovačevića) kupovala tudi glavna osumljenka trgovine z ljudmi in njen partner, je zanju na drobno preprodajal 41-letni Slovenec (neuradno Boštjan Bajc), tablete, ki jih je iz Srbije pripeljal 32-letni Perić, pa naj bi največkrat prodajal Pevec.

Za zdaj so zbrali dokaze o 14 kaznivih dejanjih neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami. Kriminalistični izračun kaže, da sta glavna osumljenca s preprodajo mamil v petih mesecih zaslužila kakšnih 55.000 evrov umazanega denarja, 31-letni Kovačević pa okoli 30 tisočakov, medtem ko naj bi 41-letni Bajc večino zaslužka porabil zase za nabavo prepovedanih drog za lastno uporabo. Zaslužek oziroma protipravno premoženjsko korist 29-letnega Slovenca (neuradno Danijela Ljuboja, ki je bil od vseh omejenih članov kriminalne združbe edini tudi zaposlen) še ugotavljajo, saj nekateri dokazi, najdeni pri hišni preiskavi, kažejo na to, da se je najverjetneje ukvarjal s preprodajo prepovedanih drog na veliko.

Zasegli mamila, gotovino, mobilnike, avto ...

Med hišnimi preiskavami so skupno zasegli 1345 gramov heroina, 20.000 evrov gotovine, več deset mobilnih telefonov in računalnikov, navigacijo, tehtnice, listine (računi hotelov, potovanj, letalskih kart), vozilo chrysler C300, v katerem so odkrili prirejen prostor za transport droge in šifre s kodami.

Osumljene (razen 32-letnega Srba in 30-letne Srbkinje, ki sta v Srbiji in trenutno nedosegljiva) so privedli na zaslišanje k preiskovalnemu sodniku ljubljanskega okrožnega sodišča, ki je za prav vseh šest odredil pripor.

Medtem ko v določenih delih kriminalistična preiskava še poteka, vzporedno teče tudi finančna preiskava, ki bo podrobneje razkrila finančno stanje osumljenih in višino protipravne premoženjske koristi.

Vir: Delo

DOB PRI MIRNI, NOVO MESTO – Obsojenci, ki se za zapahi znajdejo zaradi spolnih deliktov, so med svojimi kolegi za rešetkami, s katerimi morajo deliti iste prostore, pogosto zaničevani, šikanirani, žrtve groženj pa tudi fizičnih obračunavanj. Pred dnevi smo tako pisali, da je v novomeškem zaporu eden od obsojencev že grozil avstrijskemu pedofilu, ki je v dveh dolenjskih trgovinah otipaval deklici, ena je bila stara deset, druga komaj šest let. Pretil mu je, da se mu bo na Dobu, torej v našem največjem zaporu, zgodilo nekaj podobnega, kot je on hotel početi z deklicami, grožnje so že vzeli pod drobnogled organi pregona. Pred kratkim pa se je na novomeškem okrožnem sodišču za zaprtimi vrati končalo sojenje obsojencu, ki se je nagnusno znesel nad zapornikom, zaprtim zaradi zlorabe prostitucije in posilstva.

Pokrila sta ga z odejo in tepla

Zgodilo se je pred dobrimi tremi leti v sobi številka 5 drugega oddelka Zavoda za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni. Ura je bila že večerna in obsojenci so se počasi spravili k nočnemu počitku. Tudi takrat 63-letni Vojko, ki je imel ležišče na vrhnji postelji pograda. K njemu je, oblečen zgolj v tangice, zlezel soobsojenec Dejan, na roki pa je imel rokavico, namazano s kremo. Legel je k Vojku in se na postelji najprej samozadovoljeval, nato pa se lotil sozapornika. Slekel ga je in mu v zadnjično odprtino potisnil v rokavico oblečene prste, nato pa ga porinil s pograda na tla in tam znova uporabil prste za njegovo zadnjico. Ker mu to še ni bilo dovolj, mu je poskušal v zadnjico zariniti še plastenko pijače. Da je Vojka spravil s postelje, je Dejanu pomagal še eden ob soobsojencev, oba pa sta Vojka tepla, tako da sta ga pokrila z odejo in mu delila udarce.

Vojko se nasilnežu ni upal upreti, saj ta ni bil sam, varovali so ga vsaj trije obsojenci, eden ga je celo glasno spodbujal, drugi pa je na koncu Dejanu le rekel, da bo dovolj in naj neha. Nekateri so se ob njegovih krikih bolečine raje umaknili v drug prostor.

Vojko sprva dogodka ni želel prijaviti, bal se je maščevanja, a na prigovarjanje sojetnikov, o napadu nanj se je namreč med obsojenci veliko govorilo, večina je dejanje tudi ostro obsojala, je le prijavil spolno nasilje nad njim, o tem pa so zaposlenim v zavodu spregovorili soobsojenci po novem konfliktu, ki je nastal 10 dni po spolnem napadu na Vojka. Stekla je preiskava, vodstvo zapora pa je Dejana in Vojka takoj fizično ločilo, Dejana so namestil v poseben varovani oddelek.

Dejstvo je namreč, da obsojenci ne marajo tistih, ki so zaprti zaradi dejanj zoper spolno nedotakljivost, ti so na dnu zaporniške hierarhije. Za Vojka se je vedelo, zakaj mora biti za zapahi, sicer pa naj bi moral enemu od zapornikov celo plačevati varščino. Da bi imel mir, je moral občasno odšteti od 50 do 100 evrov.

Znova v zapor

Dejan je bil tako obsojen zaradi spolnega nasilja, ki se po kazenskem zakoniku kaznuje s kaznijo od pol do 10 let zapora. Sodišče pri odmeri ni našlo olajševalnih okoliščin, mu je pa šla v breme obsežna predkaznovanost, predvsem zaradi premoženjskih kaznivih dejanj in nasilja. Prvostopenjsko sodišče mu je izreklo kazen 15 mesecev zapora, sodba pa še ni pravnomočna in pričakovati je, da bo o pritožbi njegovega zagovornika moralo tehtati tudi višje sodišče. Sicer je Dejan trenutno že prestal kazen, zaradi katere je bil zaprt na Dobu.

http://www.slovenskenovice.si/crni-scenarij/doma/foto-na-dobu-s-plastenko-posilil-posiljevalca

Kriminalisti so v preteklem tednu zaključili večmesečno preiskavo s področja trgovine z ljudmi in prepovedanih drog.

V zaključni akciji je sodelovalo preko 70 kriminalistov in policistov, ki so opravili več hišnih preiskav in prijeli več oseb.

V četrtek smo izvedli zaključno akcijo. Preiskava se je začela novembra 2015, ko smo bili obveščeni, da se 37-letna slovenska državljanka ukvarja z izkoriščanjem prostitucije in da državljanke Srbije ter Bosne in hercegovine nudijo spolne usluge za denar. Od žrtev naj bi pobrila polovico zaslužka in jih stalno nadzirala," je povedal Stojan Belšak, višji kriminalistični inšpektor.

"37-letna slovenska je v Ljubljani ustanovila kriminalno združbo, v kateri sta bila še dva Slovenca in dva Srba. V Srbiji in Bih so objavljali oglase v medijih, s katerimi so iskali dekleta, ki bi se zaposlila v Sloveniji in bi izvajala erotično masažo. Ponujali so jim dva do tri tisoč evrov mesečne plače in nastanitev. V Sloveniji so bila dekleta nastanjena v najmanj pet stanovanj v centru Ljubljane, v Šiški in za Bežigradom. Tam so bile seznanjene, da ne bo šlo samo za erotično masažo, ampak za spolne usluge," je izpostavil.

Vir: http://siol.net/novice/slovenija/v-zivo-zaradi-trgovine-z-ljudmi-in-drogami-prijeli-vec-oseb-426497

Moj komentar: Upam, da je to začetek konca ponudbe srbskih prostitutk v Ljubljani in okolici. Kakovost ponudbe se je namreč z njihovim pojavom izjemno poslabšala!

29-letna izučena frizerka je marca 2015 škarje zamenjala za bič in si začela denar služiti kot domina. Septembra 2015 pa je med sadomazohistično seanso umrla njena stranka – 45-letni moški.

Njen zagovornik bo na sodišču poskušal dokazati, da frizerka ni kriva za nesrečen pripetljaj, ki je njenemu klientu vzel sapo za vedno. Kaj se je zgodilo? Moški je neizmerno užival v vezanju in vklepanju, zato mu je pač morala ustreči in ga »mučiti« s primernimi pripomočki. Še več, zaželel si je davljenja, erotičnega davljenja, takšnega, ki bi ga popeljalo na rob zavesti in v ekstazo. Frizerka se naj bi obotavljanja, fetišist je vztrajal, ponudil lepe denarce in ko je celo podpisal, da prevzema vso odgovornost ob morebitnih »zdravstvenih zapletih«, je privolila v nevsakdanje spolne prakse.

Dobila sta se v enem od hotelov na Dunaju. Prvo noč jima ni uspelo. Moški ni izgubil zavesti, menda ga je zmedla tudi njena lepota, zato sta naslednjo noč močneje zategnila zanko okrog njegovega vratu – zanko iz vezalk na njegovih čevljih. Zvezanega in z zategnjeno zanko okrog vratu ga je, tako naj bi se dogovorila, zapustila za pol ure, nato pa se vrnila in potrkala na vrata hotelske sobe. Ker ni bilo odgovora je stopila do recepcije in nato skupaj z receptorjem do bližnje policijske postaje. Ko so policisti nekaj čez polnoč vstopili v sobo, je bil »fetišist« že mrtev.

Obdukcija je pokazala, da je 45-letni moški umrl zaradi zadušitve. Vezalka naj ne bi bila dovolj elastična in ni, kot je bilo pričakovano, po četrt ure popustila prijema okrog vratu.

http://novice.najdi.si/predogled/novica/da79f751cbeec67e4bb4abd9f5a83d16/Svet-24/Kronika/Frizerka-mu-je-zategnila-vezalko-okrog-vratu

Eni imajo pa res radi prave kobile:

http://www.24ur.com/novice/slovenija/moski-na-hipodromu-v-ljubljanskih-stozicah-spolno-napadel-kobile.html

Na Hrvaškem približno 7000 žensk dela v spolni industriji, okoli 100.000 klientov pa uporablja njihove storitve, je v sredo povedala sodnica zagrebškega visokega sodišča za prekrške Branka Žigante. Opozorila je, da so hrvaški zakoni zastareli, ko gre za kazniva dejanja s področja prostitucije ter da žensk ne obravnavajo kot žrtev.

Žigantejeva je izpostavila, da na Hrvaškem marginalizirajo problem prostitucije ter da z zakoni zgolj zvišujejo denarne kazni. Po njenem mnenju je delavkam v spolni industriji treba zagotoviti vse pravice, vključno s pravno zaščito. Po njenih informacijah jih policija pogosto brez pooblastil pridrži zgolj zato, da bi olepšali sliko soseske, v kateri ponujajo storitve.

"Če bi delavkam v spolni industriji podelili status žrtve, bi imele pravico tudi do brezplačne pravne pomoči," je povedala na omizju o politiki prostitucije na Hrvaškem, ki je potekalo na zagrebškem inštitutu za družbene vede Ivo Pilar.

Dodala je, da na hrvaških sodiščih večinoma vodijo pospešene postopke proti delavkam v spolni industriji, ki nimajo odvetnikov, in postopki se praviloma končajo s priznanjem prekrška.

Hrvaški zakon o prekrških predpisuje kazni v neobstoječih nemških markah, kar so povzeli iz nekdanjega jugoslovanskega zakona. Kljub nekaterim dobrim rešitvam je hrvaški zakon v primeru prostitucije zastarel, ker kaznuje zgolj ponudnike spolnih storitev, ne pa klientov, je ocenila.

Opozorila je, da je treba posebej zaščiti osebe v starosti med 18 in 21 let ter zmanjšati možnosti za zlorabo otrok v spolni industriji. V preteklih nekaj letih je bilo na Hrvaškem registriranih pet mladoletnih ponudnikov spolnih storitev, med katerimi je bil tudi en fant.

Statistika tudi kaže, da je bilo od leta 2011 nekaj več kot 1000 prekrškov zaradi prostitucije, večinoma zaradi ponujanja spolnih uslug, več deset primerov pa tudi zaradi oddajanja prostorov za prostitucijo.

Največ uporabnikov spolnih storitev je iz Hrvaške, a imajo tudi stranke iz BiH, Italije, Madžarske in Nemčije. Klienti so povprečno stari med 39 in 49 let, delavke v spolni industriji pa med 18 in 22 let.

Vir: STA

Sodišči nista preverili, ali je trajanje pripora za Boštjana Majerja še v okviru razumega roka glede na potek postopka.

Šestinštiridesetletnemu Ljubljančanu Boštjanu Majerju, ki mu na ljubljanskem okrožnem sodišču sodijo zaradi domnevne trgovine z ljudmi ter zlorabe prostitucije, sta okrožno in višje sodišče z aprilskim sklepom o podaljšanju pripora kršili ustavno pravico do obrazložene sodne odločbe. Tako je ugotovilo ustavno sodišče, ki je, glede na to, da sklep o priporu ni več veljaven, izdalo le ugotovitveno odločbo.

Boštjan Majer je bil v priporu od 27. januarja 2015 zaradi ponovitvene nevarnosti, ustavno pritožbo pa je vložil potem, ko je višje sodišče 22. aprila potrdilo sklep, s katerim mu je okrožno sodišče teden dni pred tem podaljšalo pripor. V ustavni pritožbi je zatrjeval, da pripor traja nerazumno dolgo, saj je od vložitve obtožbe (do vložitve ustavne pritožbe) preteklo deset mesecev, v tem času pa je sodišče odločalo le o ugovoru zoper obtožbo in predlogu za izločitev dokazov ter opravilo predobravnavni narok, glavne obravnave pa v času vložitve ustavne pritožbe še ni razpisalo (ta je bila razpisana sredi julija). Ker izreka sodbe ni mogoče pričakovati pred 18. junijem 2017, ko bo pretekel maksimalni čas trajanja pripora, mu ni zagotovljeno sojenje v razumnem roku, petnajst mesecev, ki jih je bil do takrat prestal v priporu, pa da je nesorazmerno s ciljem, ki ga pripor zasleduje, je še zatrjeval Majer.

Ustavno sodišče se je postavilo na stališče, da bi moralo že sodišče prve stopnje pri izdaji sklepa o podaljšanju pripora (14. aprila), ko je bil Majer priprt že leto in tri mesece, dokazni postopek pa se še ni niti začel, po uradni dolžnosti presojati ne le, ali sta še podana utemeljen sum in neogibna potrebnost pripora za varnost ljudi, temveč tudi, ali je glede na potek postopka trajanje pripora še v okviru razumnega časa. Pritrdili so obtožencu, da okrožno sodišče te presoje ni opravilo, temveč se je postavilo na stališče, da že pravnomočna obtožnica in ponovitvena nevarnost ter neučinkovitost milejših ukrepov zadoščajo za podaljšanje pripora. Višje sodišče je na očitek o nesorazmernem trajanju pripora odgovorilo zgolj s pavšalno navedbo, da gre za obsežno in zapleteno kazensko zadevo ter da so za očitana kazniva dejanja zagrožene visoke zaporne kazni, ni pa utemeljilo, zakaj je odvzem prostosti v trajanju leta in treh mesecev še zmeraj v okviru razumnega časa.

Okrožno in višje sodišče sta tako po mnenju ustavnega kršili Majerjevo ustavno pravico do obrazložene sodne odločbe, ker nista preverili, ali je glede na vse okoliščine pripor omejen na najkrajši čas, potreben za izvedbo kazenskega postopka. A ker sklep podaljšanju pripora v času odločanja ustavnih sodnikov ni bil več v veljavi, so ustavni sodniki v svoji odločbi 13. julija le ugotovili kršitve.

Na prostosti

Sicer pa Majer že nekaj časa ni za zapahi. Okrožno sodišče mu je 19. julija pripor nadomestilo s hišnim priporom, višje sodišče, ki je o tem odločalo na pritožbo tožilstva, pa je po uradni dolžnosti nato teden dni pozneje ugotovilo, da razlogov za (hišni) pripor ni več in mu ga je zato odpravilo. Medtem ko se prvoobtoženi Majer, ki je po prepričanju tožilstva storil dvanajst kaznivih dejanj trgovine z ljudmi, zagovarja s prostosti, pa je za soobdolženo 33-letno Romunko z začasnim prebivališčem v Ljubljani Ano Mario Largenau (tej obtožba očita osem kaznivih dejanj) še vedno v veljavi ukrep obveznega javljanja na policijski postaji.

Majer se je na zatožni klopi znašel skupaj s še dvema obtožencema zaradi očitka tožilstva, da so od oktobra 2013 do januarja 2015 v Srbiji in Romuniji novačili ženske pod pretvezo, da bodo v Sloveniji delale kot maserke, potem pa so morale izvajati »masaže s srečnim koncem« in se prodajati. Po trditvah obtožbe so morala dekleta, njih dvanajst, spolne storitve nuditi vsak dan od devetih zjutraj do polnoči, cena je znašala od 50 evrov za pol ure do 500 evrov za vso noč, pri čemer so se morale odpovedati približno polovici zaslužka, bile so brez socialne in zdravstvene varnosti. Po navedbah tožilstva so bile nastanjene v več stanovanjih po Ljubljani, na Cigaletovi, Kotnikovi, Pražakovi in Hacquetovi ulici.

Majer in Largenauova naj bi jeseni 2013 skovala načrt, kako iz Srbije in Romunije v Slovenijo »uvažati« ženske pod pretvezo, da bodo z delom maserk mesečno zaslužile do 2000 evrov, trdi obtožba. Peterica obtoženih, od katerih sta dva oziroma dve soobdolženki že na predobravnavnih narokih v začetku leta priznali krivdo in bili obsojeni na pogojni zaporni kazni, je z izkoriščanjem deklet po izračunih tožilstva v žep tako menda pospravila okrog 45.000 evrov.

Priznanji v zameno na pogojno kazen

Triindvajsetletna Srbkinja Kristina Koša je bila na podlagi sklenjenega sporazuma s tožilstvom za štiri kazniva dejanja trgovine z ljudmi oziroma zlorabo prostitucije v začetku januarja obsojena na dve leti in sedem mesecev s preizkusno dobo štirih let, 23-letni Maji Rodić Gojić pa so določili leto in štiri mesece zapora s preizkusno dobo treh let za dve kaznivi dejanji trgovine z ljudmi. Obema so izrekli tudi denarne kazni ter vračilo zneska, ki sta ga pridobile z nezakonito dejavnostjo.

Ker Majer, Largenauova in 45-letni Srb Bojan Minić niso priznali očitkov, zanje poteka redni postopek sojenja. Ker se Minić (živi v Srbiji) po mnenju sodišča izmika prihodu v ljubljansko sodno palačo, je sodišče zanj julija odredilo pripor, za njim je razpisana tudi tiralica, sodišče pa je zanj tudi začasno izločilo postopek.

Sojenje se nadaljuje danes, ko so na prostor za priče vabljene »delavke«.

Vir: Delo

http://www.sarajevo365.com/lifestyle/u-neum-stize-kruzer-sa-2-000-bogatih-svedanki-koje-traze-bosance-da-se-udaju/

Nataša Pirc Musar: Melania od slovenskega medija zahteva popravek

Žena republikanskega predsedniškega kandidata Donalda Trumpa je vložila tožbo proti britanskemu časopisu in ameriškemu blogerju. Zaradi pisanja, da je delala kot spremljevalka bogatih strank, zahteva 150 milijonov dolarjev (134 milijonov evrov). Pod drobnogledom njenih odvetnikov s(m)o tudi slovenski mediji.

Britanski Daily Mail je namignil, da je Melania Trump morda delala kot občasna spremljevalka v New Yorku in svojega moža spoznala prej, kot priznavata zakonca Trump. Te trditve so navadna laž, trdi odvetnik v Sloveniji rojene Melanie Charles Harder. Tako toženi bloger kot Daily Mail sta sporno pisanje medtem umaknila. Odvetnik Harder ima izkušnje pri podobnih tožbah. Letos je sodeloval pri tožbi, ki je zaradi dosojene 140 milijonov dolarjev težke odškodnine na kolena spravila medij Gawker.

"Toženi so podali več izjav o gospe Trump, ki so stoodstotno napačne in izjemno škodijo njeni podobi in profesionalnemu ugledu. Dejanja toženih so tako nezaslišana, zlobna in škodljiva za gospo Trump, da je škoda, ki ji je napravljena, ocenjena na 150 milijonov dolarjev," je v izjavi za javnost zapisal odvetnik.

Melania, ki se je pred 46 leti rodila v Sloveniji, nato pa se v 90. letih prejšnjega stoletja preselila v New York, da bi tam delala kot manekenka, se je z milijarderjem Trumpom poročila leta 2005.

Doživela je popoln živčni zlom

Bloger Webster Tarpley je zapisal, da se Melania boji, da bi njena preteklost prišla na dan. Zapisal je, da je bila "domnevno obsedena zaradi strahu, da bi bogate stranke razkrile pikantne podrobnosti iz časov, ko je bila dobro plačana spremljevalka," in da je zaradi tega doživela "popoln živčni zlom".

Daily Mail je med drugim ob sklicevanju na slovensko rumeno revijo zapisal, da je agencija za modele, kjer je delala Melania, delovala tudi kot agencija za spremljevalke, piše v dokumentih, vloženih na sodišče. Britanski časopis je citiral tudi Bojana Požarja, avtorja neavtorizirane biografije o Melanii, ki je zatrdil, da je svojega bodočega moža spoznala leta 1995, ko je posnela gole fotografije, ne tri leta pozneje, kot pravi sama. Njen odvetnik trdi, da se je v ZDA preselila leta 1996.

Daily Mail je v odzivu zapisal, da niso namignili, da so trditve o Melanijini vpletenosti v spolno delo resnične. Menili so le, da bi lahko, tudi če niso resnične, vplivale na predsedniško kandidaturo njenega moža.

http://siol.net/novice/svet/melania-tozi-425068

Ne zgodi se prav pogosto, da bi se med sojenjem domnevni kriminalni združbi, ki naj bi silila nedolžna dekleta v prostitucijo, uradno pa je obtožena trgovine z ljudmi, na kraju samem ogledalo prostore, kjer se je tovrstno izkoriščanje dogajalo.

V nočnem klubu Cabaret na Turjaku je tako potekal ogled notranjosti objekta, ki ga je v družbi z obtoženima Milanom Zupančičem in Zlatkom Galijaševićem, njunima zagovornikoma Gorazdom Fišerjem in Borisom Grobelnikom ter tožilko Darjo Šlibar vodila ljubljanska okrožna sodnica Katarina Turk Lukan.

Čeprav so nadzorne kamere ves čas spremljanje dogajanje v klubu najmanj dve leti oziroma do novembra 2012, pri čemer je peterica (poleg Zupančiča in Galijaševića še Darko Vukomanović, Jasna Vukmir in Marko Plajnšek) po prepričanju tožilstva do potankosti nadzorovala dekleta, je očitno ostalo nekaj mrtvih kotov. Kamere so tako, kot smo izvedeli, snemale dogajanje na vhodu v lokal, na dvorišču, pri točilnem pultu in v glavnem prostoru.

Glede na to, da so gostje lokala z dekleti iz glavnega dela lokala prehajali iz enega prostora v drugega, se je hotela sodnica na lastne oči prepričati, ali se je iz glavnega prostora dalo priti naravnost v sobe, saj to s posnetkov nadzornih kamer ni bilo razvidno. Med ogledom so tako preverili tudi balkon v prvem nadstropju, po katerem vodi pot do zunanje sobe. Po prepričanju tožilstva so prav tja zahajala dekleta s strankami in jim tam ponujale spolne storitve, o čemer pa obramba precej dvomi, saj naj bi šlo za sobo za fitnes.

Cabaret, Antonio in Bolero

Turjaški nočni klub je bil le eden od klubov, kjer je domnevna kriminalna združba delovala. V treh lokalih, poleg omenjenega sta to še Antonio v Komnu in Bolero v Trebnjem, je imela nastanjenih 49 mladih žensk, po deset do trideset v posameznem, in sicer z namenom, da strankam lokalov za plačilo ponujajo spolne odnose. Vse skupaj je bilo precej dobro organizirano, saj so ženske lahko svoje telo začele prodajati šele potem, ko so o tem obvestile vodjo lokala.

Za 150 evrov so stranko zadovoljile v sobah, po naročilu pa lahko tudi zunaj lokala. Pred tem je morala stranka vodji lokala za lady drink (seks v sobi) plačati 50 evrov, za spremstvo (odhod iz lokala) pa 150 evrov. Dekleta so lahko od vsakega gosta zadržala sto evrov, toda od tega so jim šefi trgali za nastanitev, čiščenje lokala in nekakšne kazni za prekrške, celo odškodnino za dopust. Naloge so bile med obtoženimi vnaprej porazdeljene.

Zupančič, lastnik Antonia in Bolera, naj bi tako organiziral ves posel, Vukomanović naj bi urejal prihod tujk v Slovenijo in zanje pridobival dovoljenja za bivanje in delo barskih plesalk, obenem pa nadziral ter vodil delo in prostituiranje v Antoniu. V Cabaretu in Boleru sta bila za to odgovorna Galijašević in Plajnšek. Medtem ko naj bi Vukmirjeva vodila finančno-računovodske posle.

Prvoobtoženi Zupančič (od peterice je krivdo priznal le Plajnšek, s tožilstvom se je pogodil za triletno pogojno zaporno kazen) je na enem od sojenj očitke na svoj račun ostro zanikal. »Nihče deklet ni silil v prostitucijo, za to so se odločala popolnoma samostojno,« je zatrdil in dodal, da so bila dekleta v lokalih zaposlena kot plesalke in spremljevalke, o tem, ali bodo gostom ponujale tudi spolne storitve, pa so se odločala sama, brez pritiskov kogarkoli.

Prav tako je zavrnil trditve tožilstva, da je pri vsem skupaj dobro služil (pridobil naj bi več kot dva milijona evrov protipravne premoženjske koristi): »Podatki o bajnih zaslužkih, ki mi jih očita tožilstvo, so odločno prenapihnjeni in se od dejanskega stanja razlikujejo tudi za 30 ali 40 odstotkov.«

Vir: Delo

Odvetnik žene Donalda Trumpa je sporočil, da Melania pripravlja tožbe proti medijem, ki so objavili ugibanja o tem, da je pred poroko s Trumpom v ZDA delala kot "spremljevalka" oziroma drago plačana prostitutka.

V zadnjem času so se pojavila ugibanja, ali je agencija za modele, prek katere je delala tudi Melania Trump, bogatim Američanom za družbo zagotavljala lepa dekleta.

New York Post pa je objavil njene gole fotografije iz časov, preden je poznala Trumpa. Iz tega so izhajala poznejša namigovanja, da ni jasno, ali je takrat že imela ustrezno delovno dovoljenje za delo v ZDA. Melania sicer vedno zagotavlja, da migracijsko politiko svojega moža podpira med drugim tudi zato, ker naj bi sama na poti do državljanstva vse naredila po pravilih.

Njen odvetnik Charles Harder je dejal, da namigovanja presegajo vse meje dobrega okusa in človeškega dostojanstva. Namige je označil za popolne laži in dodal, da Melania pripravlja tožbe proti medijem zaradi obrekovanja.

Vir: RTVSlo

Aplikacije za hitri seks in širjenje spolnih bolezni

Kot pišejo v junijski številki Marie Claire, je Tinder, mobilni portal za instantna spolna srečanja, na zahodnih trgih popolnoma zavladal sceni zmenkov. Petdeset milijonov aktivnih uporabnikov preživi v povprečju na Tinderju 90 minut na dan oziroma preveri svoj račun 11 krat na dan.

Vrednost Tinderja, ki prek uporabnikovih podatkov na Facebooku in storitve GPS išče potencialne kandidate ter jih prek pametnega telefona povezuje za hitre zmenke, naj bi presegla pet milijard evrov.

Maja lani so ameriške javnozdravstvene oblasti priljubljenost aplikacij Tinder in Grindr (aplikacija je za zmenke istospolnih z 2.1 milijona dnevnih uporabnikov) povezale z opaznim povečanjem spolno prenosljivih bolezni: število primerov sifilisa v Rhode Islandu se je od leta 2013 do 2014 povečalo za 79 odstotkov, novih primerov HIV pa za 33 odstotkov. V Utahu se je število primerov gonoreje med letoma 2011 in 2014 povečalo za 700 odstotkov. Pri Tinderju so bili nad tem ogorčeni, vendar so januarja na aplikaciji vseeno vpeljali povezavo na iskalnik najbližjega centra za (anonimno) testiranje za spolno prenosljive bolezni.

Raziskave kažejo, da mularija čedalje manj fuka. Mene, ki sem najbolj plodna fukaška leta preživel v drugi polovici sedemdesetih in osemdesetih letih, to kar čudi in skrbi. Očitno gre ta civilizacija res rakom žvižgat.

http://www.fau.edu/newsdesk/articles/millennials-sex-study.php

http://www.nzherald.co.nz/lifestyle/news/article.cfm?c_id=6&objectid=11686730

https://www.rt.com/news/353947-sweden-sex-survey-partners/

Spolno delo v Avstriji: nujni so registracija, zdravniški pregledi, davki. Stigma in diskriminacija ostajata.

Dunaj – V naši severni sosedi je prostitucija zakonita in zakonsko urejena, zvodništvo je prepovedano, samostojni spolni delavci pa državi plačujejo davke. Kljub temu so še vedno stigmatizirani, pravno diskriminirani, spolno delo pa bi moralo končno postati enakovredno drugim gospodarskim dejavnostim, so 2. junija, na mednarodni dan prostitucije, opozorili avstrijski svetovalni centri, nevladna društva in organizacije spolnih delavcev.

Če že ne sedanja država, ki je nastala šele leta 1955, je njena prestolnica gotovo že davno slovela po prodajanju spolnih storitev. Že rimski legionarji so se menda navduševali nad ravzratom v »lupanarih« po Vindoboni, kakor so takrat imenovali Dunaj, Casanova pa je bil že po prvem obisku carske prestolnice leta 1753 »navdušen nad užitki, ki so mu jih nudile plemenite dame«, kakor je pozneje zapisal v svojih spominih. A zaradi razvrata so razpitega italijanskega radoživca posadili v ječo, saj je takrat monarhiji vladala Marija Terezija, zadnja vladarka, ki se še ni vdala v obstoj »nujnega zla« in se je še trudila prepovedati prostitucijo. Čeprav je dala spolne delavke skupaj z drugimi »nesocialnimi« osebami vkrcati na ladje in jih po Donavi izgnati v romunski Temišvar, ji ni uspelo. Kakor je zapisala Barbara Wolflingseder v lani izdani knjigi Poželenje in pregreha na starem Dunaju, je sin najbolj znane avstroogrske cesarice Jožef II. Habsburško-Lotarinški, ki je prevzel oblast po njeni smrti, nekoč izjavil: »Kakšni bordeli neki. Le streho bi bilo treba nad Dunajem zgraditi, pa bi bil bordel postavljen.«

Večinoma tujke

Od takrat so se časi spremenili, a temeljno gonilo najstarejšega poklica na svetu – povpraševanje – se ni zmanjšalo, saj je po študiji iz 60. let prejšnjega stoletja vsak drugi odrasli avstrijski moški vsaj enkrat v življenju plačal za spolne storitve. Država ima sicer enotno zvezno zakonodajo, ki ureja prostitucijo, toda o konkretnih rečeh odločajo zvezne dežele. V Voralbergu tako do zdaj niso odobrili še niti ene prošnje za odprtje bordela.

Po uradnih podatkih je v Avstriji prostitucija dejavnost, ki jo opravljajo večinoma tujke, saj je le tri odstotke spolnih delavk, ki se morajo za uradno opravljanje dejavnosti registrirati na policiji, avstrijskih državljank. Največ avstrijskih registriranih prostitutk, več kot tretjina, prihaja iz Romunije, sledijo jim Madžarke in Bolgarke, v zadnjih letih pa se povečuje tudi število spolnih delavk iz Nigerije in Kitajske.

Kakšna je razlika med pekom in prostitutko?

»A ti podatki ne odsevajo dejanskega stanja,« opozarja Tina Leisch, ki sama sebe opisuje kot »besedno, gledališko in filmsko delavko«, njen zadnji projekt »Ver/Kaufen« pa je vključeval okrogle mize, radijske diskusije, predvajanje dokumentarnih filmov in objavljanje spletnih gradiv o položaju avstrijskih spolnih delavk. Po besedah v Münchnu rojene soustanoviteljice dunajskega gledališča Volxtheater Favoriten večina »najelitnejših« in najbolje plačanih spolnih delavk, ki so večinoma Avstrijke, spolne storitve pa ponujajo po internetu, ni registrirana: »Zakaj bi pa konec koncev morale biti? To je diskriminatorno! Zakaj se pa peku ni treba prijaviti na policiji, če hoče prodajati svoj kruh?«

Leischova zagovarja argumente samoorganiziranega gibanja avstrijskih prostitutk, ki so ga začele v Linzu v 70. letih prejšnjega stoletja. Leta 1986 so ustanovile tudi nacionalno združenje, njihovo javno zavzemanje za večje pravice in destigmatizacijo poklica pa je obrodilo tudi zakonodajne sadove, kakor v pred kratkim izdani knjigi Gibanje kurb ugotavlja avtorica Almuth Waldenberger. Toda njihovi slogani kot »Ne obstaja prisilna prostitucija« ali »Zvodniki so stvar zasebnosti« so dvignili veliko prahu predvsem med tradicionalnimi borci za ženske pravice. »Feministično gibanje je povsem razcepljeno,« priznava režiserka. »Moralne« feministke se po njenih besedah zavzemajo za prepoved in kriminalizacijo strank, a to ne odpravlja problema, le potiska ga v ilegalo. »Seveda je tudi problem suženjskega dela v tem poklicu, a njegovi nasprotniki to napihujejo, saj je po naših raziskavah v Avstriji le približno pet odstotkov žensk, ki so bile v prostitucijo prisiljene,« je odločna Tina Leisch.

Sebe uvršča med aktivistke, ki imajo stik s prostitutkami, zato podpira njihova prizadevanja, da prodajanje spolnih storitev postane enakopravna ekonomska dejavnost vsem drugim. Prvi korak je odprava stigmatizacije tega poklica. »Smo proti prijavi na policiji in proti obveznim zdravniškim pregledom za prostitutke. Avstrija je edina država, ki to zahteva od spolnih delavcev,« dodaja režiserka. Do letos so morale registrirane spolne delavke enkrat na teden v posebno kliniko po potrdilo, da nimajo prenesljivih bolezni, zato so se še pred leti dunajske oblasti v svojih uradnih poročilih hvalile, da so prostitutke najbolj zdravi del populacije. Zakon, ki od njih zahteva, da opravijo zdravniški pregled le enkrat na šest tednov, pa je začel veljati 1. januarja. To po besedah Leischove ni le diskriminatorna zahteva do tega poklica, je tudi nevarna, saj pri strankah ustvarja lažni občutek, da lahko imajo z njimi varne spolne odnose tudi brez zaščite.

Tiskanje računa na ulici?

Zvodništvo je v Avstriji kaznivo dejanje, zato so prostitutke lahko zgolj samozaposlene delavke v svobodnem poklicu, ki lastnikom bordelov in »laufhausov«, hiš, v katerih prostituke za kak teden najamejo svoje poslovne prostore, sicer odmerijo dogovorjeno »maržo«, ki lahko dosega tudi polovico zaslužka. A same morajo od leta 1986 plačevati tudi davke. To pa je letos, ko je tudi Avstrija uvedla davčne blagajne, postalo težje. »Približno 500 ali 600 evrov stane program z mini tiskalnikom, ki ga priključiš na mobilni telefon in stranki natisneš račun po opravljeni storitvi. V javni hiši to še lahko pričakuješ, a kako boš to opravil na ulici?« se sprašuje Leischova.

Vir: Delo

V današnji številki Dela je na dveh straneh objavljenih neštevilo prispevkov o prostituciji pri nas in širše. Eno samo nakladanje spet.

Spolnim delavcem pravice, državi pa skozi prste polzijo milijoni

Vsako leto se v svetovni industriji spolnih storitev obrne okoli 164 milijard evrov.

Splošno znana krilatica je: »Seks se prodaja.« Njene resničnosti ne potrjujejo zgolj prijemi novodobnih marketinških gurujev, temveč tisočletna zgodovina cvetoče »najstarejše obrti«. Prodajalke in prodajalci »ljubezni« so že od časov pred Kristusom vznemirjali domišljijo in praznili žepe iskalcev objemov strasti.

Sile ponudbe in povpraševanja na trgu spolnih storitev so zelo močne tudi danes. Prostitucija se posledično trdoživo upira poskusom izkoreninjena. A kljub temu oblast pogosto ne zna ali pa noče izbrati ureditev, kako področje urediti, hkrati pa tudi napolniti proračun – in to ne z zanemarljivimi zneski.

V svetovni industriji spolnih storitev se, po zadnjih podatkih portala Havocscope, vsako leto obrne okoli 164 milijard evrov. Največji trg je Kitajska, kjer si čedalje premožnejši srednji razred vse pogosteje privošči tovrstne užitke. Stranke si s približno petimi milijoni kitajskih spolnih delavcev izmenjajo več kot 65 milijard evrov na leto. Sledijo Španija (23,5 milijarde), dežela gejš Japonska (21 milijard) in Nemčija (16 milijard), kjer je prostitucija legalizirana. A niti nemški sistem ni popoln.

V Nemčiji morajo prostitutke plačevati dohodnino in davek na dodano vrednost (DDV), a sistem ne deluje, kot oblasti pričakujejo. Podobno kot pri vseh industrijah, kjer je večina plačil opravljena z gotovino, je skušnjava davčnega utajevanja pogosto močnejša od strahu pred zagroženimi kaznimi.

Namesto uporabe davčnih blagajn morajo spolni delavci v nekaterih zveznih deželah in mestih vnaprej plačevati določen prispevek. Približno 20 nočnih delavk v nekdanji nemški prestolnici Bonn mora za osemurno sprehajanje po pločnikih odšteti šest evrov. Dovolilnico kupijo na parkomatu podobni napravi, sicer tvegajo več kot 100 evrov kazni. Omenjeni sistem naj bi mestno blagajno obogatil z dobrimi 35.000 evri na leto, z davščinami iz javnih hiš pa skupni izkupiček znaša okoli 300.000 evrov.

Drugod so davki še višji. V zveznih deželah Severno Porenje - Vestfalija in Badem-Württemberg je dnevni davek 25 evrov, v Berlinu še pet evrov več. V Nemčiji je že dolgo živa ideja, da bi dajatev poenotili na 25 evrov na dan. Z upoštevanjem dejstva, da je v državi približno 400.000 spolnih uslužbencev, ki delajo, denimo, 250 delovnih dni na leto, bi prispevki v davčno blagajno dosegli 2,5 milijarde evrov na leto – 6250 evrov na osebo.

A tudi v tem primeru se zatakne pri odmeri dohodnine, saj spolni delavci ne prijavljajo realnih zaslužkov. Podobne težave imajo na Nizozemskem. Čeprav je prostitucija legalizirana že od 16. stoletja, še niso našli ustreznega in dobro delujočega sistema obdavčitve. V industriji, ki k bruto domačemu proizvodu prispeva okoli 625 milijonov evrov na leto, naj bi od 8000 spolnih delavcev davke redno plačevalo le pet do deset odstotkov. Poleg DDV (v višini šest odstotkov, toliko kot ta znaša na prodajo umetnin) naj bi plačevali še najmanj 33- in največ 52-odstotno dohodnino (ob prihodkih nad 57.585 evrov).

V proračunu tudi deset milijonov evrov več

Proračunski učinki legalizacije prostitucije bi bili v Sloveniji pozitivni. Po oceni statističnega urada iz leta 2014 slovenska gospodinjstva za prostitucijo zapravijo okoli 70 milijonov evrov na leto. Podatkov o tem, koliko spolnih delavcev je pri nas, sicer ni, a če primerjamo nemški predlog dnevne 25-evrske obdavčitve z razmerami v Sloveniji, lahko ugotovimo, da bi davčni prihodki od prostitucije verjetno presegli deset milijonov evrov na leto. Če je izhodišče na primer leto 2011, ko so izdatki za prostitucijo dosegli 98,5 milijona evrov – največ do zdaj –, bi bila davčna blagajna lahko težja za dobrih 15 milijonov evrov na leto. K temu znesku bi lahko prišteli še dohodninske prihodke.

Ureditev prostitucije na sistemski ravni je na trikrakem razpotju. Prva pot je ohranitev statusa quo, ki pomeni dekriminaliziran trg spolnih storitev, a tudi neurejenost in možnost zlorab. Druga pot je tako imenovani nordijski model, po zgledu Švedov in Francozov, kjer kazensko preganjajo stranke spolnih delavcev. Tretja pot je legalizacija prostitucije, ki bi po eni strani pomenila večji nadzor na trgu spolnih storitev, dodatne davčne prihodke, povečano enakopravnost spolnih delavcev (zdravstveno in pokojninsko zavarovanje), a verjetno tudi povečano povpraševanje in ponudbo spolnih storitev ter s tem več spolnih delavcev in nevarnosti dodatne širitve trgovine z belim blagom.

Kljub temu so mnogi prepričani, da ima prepoved več slabih učinkov kot legalizacija in dekriminalizacija. Ko se je ta po nesreči zgodila leta 2003 v ameriški zvezni državi Rhode Island – sodnik je v sodbi o prostituciji v zaprtih prostorih nehote razkril pomanjkljivost v zakonu iz leta 1980 –, so bili učinki pozitivni. V naslednjih šestih letih se je število posilstev znižalo za 31 odstotkov, manj je bilo aretacij ponudnikov spolnih storitev in primerov gonoreje – kar 39 odstotkov.

Vir: Delo

https://dnevnik.si/1042742156/kronika/nekdanjemu-veleposlaniku-rebercu-sodijo-zaradi-domnevnih-spolnih-zlorab

Na novogoriškem okrožnem sodišču se je včeraj nadaljevalo sojenje nekdanjemu slovenskemu veleposlaniku v Španiji Petru Rebercu. Reberc se namreč ne zagovarja zgolj zaradi negospodarnega trošenja javnega denarja, ko je na veleposlaništvu za kuhinjske pripomočke in orodje porabil več kot 100.000 evrov, temveč tudi zaradi domnevnega spolnega nasilja in prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva, na katerem naj bi bile prikazane mladoletne osebe.

Poleti 2011 oziroma leto za tem, ko ga je tedanji predsednik države Danilo Türk odpoklical iz Madrida, so kriminalisti Policijske uprave Koper proti njemu vložili kazensko ovadbo zaradi več spolnih napadov na mladoletnega otroka. Preiskali so mu stanovanji v Ljubljani in Ilirski Bistrici, v njih pa naj bi mu zasegli precej obremenilnih dokazov. Žrtve njegovega domnevnega kaznivega početja naj bi bile tri.

Dolgotrajni sodni postopek

Sojenje se je zavleklo zaradi večkratne odsotnosti Reberca na obravnavah, a včeraj se je vidno spremenjen pojavil na sodišču. Sojenje je zaradi občutljivosti primera zaprto za javnost in podrobnosti primera niso znane, je pa včeraj sodni senat po naših neuradnih informacijah nadaljeval z zaslišanjem prič. Sodnico čaka še branje obsežne listinske dokumentacije, nato bi se primer lahko zaključil. Za domnevno kaznivo dejanje spolne zlorabe mu grozi do 10 let zaporne kazni, za posedovanje pornografskega gradiva pa do pet let zapora.

Reberc se je minuli mesec vendarle prikazal tudi na ljubljanskem okrožnem sodišču, kjer poskušajo začeti sojenje zaradi zlorabe uradnega položaja, ponarejanja listin, nevestnega dela v službi in poneverb. A so morali obravnavo zaradi Reberčevih zdravstvenih težav znova preložiti, predvidoma v september. Medtem pa bo ena od točk obtožnice, ki se nanaša na Reberčeve enormne nakupe različnih gospodinjskih pripomočkov, orodja, goriva, knjig in še marsičesa, dokončno zastarala.

Po šestnajstih letih, ki jih je preživel med španskima vratnicama, je Iker Casillas (34) to pomembno mesto prepustil Davidu de Gei, skoraj deset let mlajšemu vratarju, ki so mu številni poznavalci napovedovali blestečo prihodnost.

Varuh mreže Manchester Uniteda, ki je bil prav tako rojen v Madridu, naj bi po Casillasu v prihodnjih letih nadaljeval karizmo velikega vratarja in športnika. Predsednik Real Madrida Florentino Perez ga je hotel pripeljati lansko poletje, da bi klub z največ lovorikami na svetu med številnimi tujci ohranil špansko identiteto.

Na dan odprtja evropskega prvenstva pa je v Španiji izbruhnil škandal, ki utegne v hipu pokopati vse ambicije tega 25-letnega športnika. Pred tremi leti je David de Gea kot nogometaš mlade reprezentance (U-21) v nekem luksuznem madridskem hotelu organiziral in plačal zabavo s prostitutkami za dva nogometaša, kar je razvidno iz policijskega poročila in objavljenega pogovora po mobitelu, ki je potekal med njim in zaščiteno pričo.

Priča trdi, da sta njo in še eno žensko nogometaša v hotelski sobi zlorabljala in ju silila početi stvari, ki jih nista hoteli. Pornografskega podjetnika z vzdevkom »Torbe«, s katerim se je David de Gea dogovarjal glede srečanja, so aprila zaprli in ga obtožili trgovanja z ljudmi, spolne zlorabe, otroške pornografije, izsiljevanja in utaje davkov. Dekleta, med katerimi jih je veliko iz vzhodne Evrope, je izsiljeval s posnetki in jih silil počenjati stvari, za katere včasih niso dobile plačila.

Preiskovalci morajo zdaj ugotoviti, ali je David de Gea sodeloval v verigi prostitucije in zlorab. On trdi, da je vse to laž. Njegovo dolgoletno dekle, pevka Edurne, ki je Španijo lani zastopala na evrosongu, dogajanja ne komentira.

Bralci časopisov zdaj odločno zahtevajo, naj ostane prvi vratar reprezentance Casillas. Selektor Vicente del Bosque in soigralci verjamejo De Gei. A pritiski nad varuhom mreže so iz dneva v dan vse večji, tako da zdaj njegovo odgovornost zahtevajo tudi politiki, ki utegnejo po volitvah v prihodnjih nekaj tednih prevzeti oblast v Španiji.

»Fantje, stari od 12 do 14 let, gledajo svojo reprezentanco, svojega vratarja ... Zanje so ti športniki zgled. Ljudje, kot je David de Gea, se morajo ponašati z vzornim vedenjem, in to stoodstotno vzornim,« je poudaril Pedro Sanches, vodja opozicijskih socialistov, vse bolj uveljavljena stranka Podemos pa opozarja, da mora dati De Gea podrobno pojasnilo o svojem poznanstvu s pornografskim podjetnikom in dogajanjem iz leta 2012.

Celo če zlorabe deklet ne bodo dokazali, tako da bo šlo zgolj za storitev prostitutk, kar ni kaznivo, bodo roke Davida de Gee omadeževane. Njegov predhodnik Iker Casillas odhaja v legendo kot pravi športnik, nedavna izključitev napadalca Karima Benzemaja iz francoske reprezentance zaradi tamkajšnjega škandala pa je za španskega vratarja dodatno breme. Davida de Geo prava tekma čaka šele po euru. Udarci mu grozijo z vseh strani.

Vir: Delo