Ustvarite svoj uporabniški račun
Pridružite se največji skupnosti za ljudi brez predsodkov: Registriraj se
Novice
Zadnje komentirane teme
Novice
Novice iz sveta prostitucije
Kako privabiti stranke, je pomembno vprašanje vsakega podjetnika. Če jih ni, tudi podjetja ni. Za zanimivo tehniko so se odločili v švicarski Ženevi, kjer se bo konec leta odprla kavarna, kjer pa bo mogoče s kavo dobiti še oralni seks. Mimogrede, taka kava bo stala 60 švicarskih frankov ali 55 evrov po zdajšnjem tečaju, dekle, ki bo osebo zadovoljilo, pa bo mogoče izbrati na tablici.
V povprečju naj bi se taka kava spila v petih do desetih minutah. Sicer pa ideja ni nova in prihaja iz Tajske.
Prostitucija je v Švici legalizirana, delavke in delavci v tej dejavnosti pa morajo imeti dovoljenja.
"Mislim, da smo edini v Sloveniji, ki ponujamo seks legalno," je prepričan podjetnik Valter Šmid, ko ga obiščemo v salonu erotične masaže v Novem mestu.
V zgornjem nadstropju postelja, v spodnjem ob maserki Lilly še blagajna, cenik in vezana knjiga računov. "Trenutno še nimam davčne blagajne, imamo vezano knjigo računov. V njej so datum, številka računa in vrsta storitve. Poglejte. Seks, količina ena, cena po ceniku: 60 evrov. Če gledate naprej: masaža s seksom 80 evrov, tako da se vse ujema s cenikom," pripoveduje Valter Šmid iz erotičnega salona Superbus med listanjem računov.
POS-terminal za plačilo s kartico
Obiskali so ga že vsi slovenski inšpektorati. Tržni inšpektor je počakal stranko pred lokalom v Ljubljani in zahteval račun. "Glede na objavljeni cenik inšpektorat ugotavlja, da zavezanka nudi storitve erotične masaže, kar ima vpisano v ustanovni akt," bere odločbo inšpektorata. Vse storitve je možno plačati s karticami, vsa dekleta, ki nudijo tako masažo kot spolne storitve, so redno zaposlena v podjetju.
"Kot bi delala v trgovini ali šoli"
"Vse je kot pri ostalih. Kot bi delala v trgovini, knjižnici ali šoli," pripoveduje maserka, ki se predstavi kot Lilly. Delala je v podobnih zakonitih salonih v Nemčiji, kjer je mogoče zaslužiti, kot pravi, okoli pet tisoč evrov mesečno. V Sloveniji je trg po njenih izkušnjah neurejen, saj spolne storitve ponujajo tudi v salonih, kjer tega ni na ceniku, kar pomeni, da so dekleta tam veliko bolj izpostavljena, saj pravila niso nikjer zapisana. "Pri nas je jasno, da brez zaščite ne dobiš niti oralnega seksa. Doplačilo za seks brez kondoma ne obstaja. To je varneje tako za zaposlene kot za stranko," pripoveduje Lilly.
Presenečenje, ko po seksu dobijo v roke račun
Stranke so prvič, ko jim izdajo račun, nad njim presenečene. "Sploh če gre za seks, vprašajo, od kdaj se za to izstavlja račune," pripoveduje Šmid, ki ponuja celo darilne bone, ki jih najpogosteje kupujejo prijatelji za rojstnodnevna darila. Ker želijo le polnoletne stranke, pri mlajših preverijo starost. "Jim je malo nerodno. Ampak lahko pokrijejo ime na dokumentu. Pomembno je, da se vidita slika in datum rojstva," pojasni pravila.
FURS: prostitucija enakovredna preostalim obdavčljivim prihodkom
Na Finančni upravi (FURS) pojasnjujejo, da je bila prostitucija julija 2003 opredeljena kot poklic in kot zakonita dejavnost. Je pa nezakonito, če to počneš brez prijave takšne dejavnosti. "Če posameznik, pravna oseba ali samostojni podjetnik opravlja to dejavnost oziroma delo in ni vpisan ali priglašen za opravljanje tega dela oziroma dejavnosti, se šteje kot delo na črno," so zapisali na Finančni upravi. Za namene obdavčitve se dohodki iz prostitucije obravnavajo enakovredno s preostalimi obdavčljivimi dohodki. Tako niso izvzete niti pri davčnih blagajnah.
Plačujejo tudi Sazasu, ker imajo v lokalu glasbo
Po mnenju Valterja Šmida, ki ima, kot je seznanjen, edini registrirano takšno dejavnost, je nudenje spolnih uslug zakonsko dovolj urejeno, vendar bi morali bolj nadzirati tiste, ki delajo na črno po stanovanjih. "Samo fizičnih oseb, ki oglašujejo, je 690. Nekateri oglasi se ponavljajo, tako predvidevam, da dela 150 deklet po stanovanjih ali salonih. Od teh žensk je najmanj polovica tujk, kar je delo na črno brez dovoljenj," ocenjuje Šmid, ki takšne delavke vidi kot nelojalno konkurenco. Sploh zato, ker je zaradi njih teže dobiti delavca za redno zaposlitev in ker imajo dumpinške cene. "Mi plačujemo Sazasu, ker imamo v lokalu glasbo. Imamo požarni red, zdravniške preglede. Vse plačuješ, računovodstvo, izdajaš račune. Vse tega konkurenca ne pozna. Pri njih se da s ceno pogajati, pri nas ne, ker mora biti vse po ceniku," razlaga Šmid.
Dekle lahko zavrne stranko
Povpraševanj za delo je precej, objavil je tudi nekaj oglasov. "Dobimo tri prošnje na mesec in jim odgovorimo, kaj ponujamo. Če jih zanima, se zglasijo na osebnem razgovoru," nadaljuje. In plačilo? Redno plačo imajo zagotovljeno v vsakem primeru, preostalo je poslovna skrivnost. Kot pravi, je vsako dekle zadovoljno in lahko tudi zavrne stranko, a le, če je umazana, premlada ali pod vplivom alkohola. Je lahko razlog za zavrnitev tudi videz? "Ne, to pač ne bi bilo poslovno," zaključuje.
Vir: RTVSlo
Pripravil sem seznam s 750+ porno stranmi, ki so smiselno urejene po temah.
Zaželjeni so vaši komentarji, da s skupnimi močmi seznam še izboljšamo:
-kaj bi spremenili, izboljšali?
-katere spletne strani bi še dodali?
-katere zvrsti bi dodali?
-Kakršnakoli druga pripomba?
Obnovljena luksuzna križarka Azamara Quest bo na osemdnevno križarjenje po Jadranskem morju odplula 26. septembra prihodnje leto iz Benetk, kamor se bo vrnila 3. oktobra. Ravno med vračanjem se bo za en dan zasidrala tudi v Kopru, od razdajanja ljubezni, menjavanja partnerjev in svinganja takrat najverjetneje že malce utrujeni avanturisti pa si bodo lahko ogledali lepote Slovenije. Organizatorji takih križarjenj sicer o naši deželi govorijo le v superlativih. Priporočajo obisk glavnega mesta države, Ljubljana je po njihovih trditvah do pešcev in kolesarjev prijazno mesto, skozi njo pa teče smaragdna reka. Za zdaj je to mesto še skriti zaklad, vendar bojda ne bo več dolgo tako, ker jo je Lonely Planet uvrstil na drugo mesto v kategoriji Best in Europe. Tudi največje slovensko pristaniško mesto, Koper, ima precej čarov, kot posebnost pa omenijo, da od tod ni tako daleč do omamne kave v tržaškem Caffe San Marco. Če si bo kateri potnik to zaželel, lahko organizirajo tudi obisk Škocjanskih jam, ki so na seznamu Unescove dediščine.
http://novice.najdi.si/predogled/novica/b74b41a2ca887a3cb8020a5de71a71ad/Slovenske-novice/Slovenija/FOTO-Kri%C5%BEarka-ljubezni-se-bo-zasidrala-tudi-v-Sloveniji
Odvzem premoženja Tožilstvo od Milana Zupančiča, ki je obtožen trgovine z ljudmi, zahteva »le« še 2,9 milijona evrov
Specializirano državno tožilstvo je od Milana Zupančiča, ki je v kazenskem postopku zaradi domnevne trgovine z ljudmi, in njegovih bližnjih družinskih članov ter dveh pravnih oseb v pravdi za odvzem premoženja nezakonitega izvora najprej zahtevalo slabih 3,8 milijona evrov, a je znesek zdaj oklestilo za 900 tisočakov.
»Ne dvigujte glasu in ne žalite sodišča, postavljajte vprašanja brez dodatnih pripomb,« je Zupančiča v postopku za odvzem nezakonitega premoženja na gospodarskem oddelku ljubljanskega okrožnega sodišča opozarjala sodnica Daja Bah Koren, ko je postavljal vprašanja priči Nataliji Kovač Jereb z davčne uprave. Opozorila ga je še, da ga bo sicer poslala iz sodne dvorane. »Ne bodite cinični in ironični. Mi smo tukaj zaradi vas in ne vi zaradi nas,« je bila ostra sodnica.
Zasegli bi stanovanja, zemljišča in draga avtomobila
Kovač Jerebova je namreč vodila finančno preiskavo, s katero je davčna uprava pregledala premoženje Zupančiča in njegovih družinskih članov Darje, Luke in Viktorije Zupančič ter družbe Darja, d. o. o., ki ima sedež v Poreču, ter Zupančičeve družbe MiZ, d. o. o. V skladu z zakonom o odvzemu premoženja nezakonitega izvora namreč tožilstvo lahko zahteva vrnitev sredstev tudi od tistih, ki jim je bilo premoženje podarjeno ali prodano po simbolični ceni.
Tožilstvo je na podlagi finančne preiskave najprej zahtevalo za skoraj 3,8 milijona evrov premoženja v obliki nepremičnin, in sicer treh parcel v Trebnjem, stanovanja v Sežani, dveh stanovanj v središču Ljubljane v izmeri 110 in 80 kvadratnih metrov, imetja, naloženega v skladih in na bančnih računih, ter dveh avtomobilov, hummer in porsche 911 carrera cabrio.
Sodišče je na predlog tožilstva sklep o začasnem zavarovanju naštetega premoženja podaljšalo vse do pravnomočne odločitve o tožbenem zahtevku. »Zavarovani so premoženje v skladih, sredstva na transakcijskih računih v Sloveniji in na Hrvaškem, nepremičnine in vozila v skupni vrednosti 2,4 milijona evrov,« so pojasnili na specializiranem državnem tožilstvu.
Zupančiču je do zdaj za del premoženja uspelo dokazati zakonit vir, zato je tožilstvo tožbeni zahtevek znižalo na 2,9 milijona evrov. »Po enem od zaslišanj je tožilstvo tožbeni zahtevek znižalo za 900.000 evrov. Ob tem je napak še za več kot dva milijona,« je prepričan Zupančič. Državna tožilka Barbara Lipovšek je na njegovo pripombo odgovorila, da je postopek namenjen prav ugotavljanju izvora premoženja, zato prilagoditev tožbenega zahtevka po njenih besedah ni nič nenavadnega.
Med zaslišanjem Natalije Kovač Jereb je Zupančič med drugim vprašal, ali mora imeti pogodbo, če svojemu podjetju posodi denar. Pričakovano je bil odgovor priče pritrdilen, saj po njenih besedah posojilno razmerje v nasprotnem primeru ni dokazano.
Prostitutke plačevale odškodnino za dopust
Država se z Zupančičem pravda za odvzem nezakonito pridobljenega premoženja, ker je proti njemu stekel kazenski postopek, v katerem mu tožilstvo očita, da je bil kot član hudodelske združbe vpleten v trgovino z ljudmi z organiziranjem prostitucije. Zgodba se je začela razpletati novembra 2012, ko so policisti in kriminalisti vstopili v nočne lokale Antonio v Komnu, Bolero v Trebnjem in Cabaret na Turjaku, že pred tem so med preiskavo uporabili tudi prikrite ukrepe. V teh lokalih se je po trditvah tožilstva s prostitucijo ukvarjalo do 49 mladih žensk, večinoma iz Ukrajine, Češke, Moldavije in Dominikanske republike. Posel je menda vodil in organiziral Zupančič.
Dekleta, ki so bila uradno zaposlena kot barske plesalke, so ponujala spolne storitve za 150 evrov tako v lokalih kakor na lokacijah na željo strank, a šele po tem, ko so o tem obvestila vodje lokalov. Stranke so plačale vodji lokala 50 evrov, kar je bilo prikazano kot plačilo za lady drink, dveh dragih pijač dekletu, ali kot konzumacija, medtem ko je stranka za storitev zunaj lokala vodji lokala plačala 150 evrov, kar pa je bilo prikazano kot spremstvo.
Od zaslužka za spolni odnos so smela dekleta obdržati 100 evrov, vendar so morala nato plačati še nastanitev, čiščenje lokala in visoke kazni, ki so jim jih odredili nadrejeni za različne prekrške – če so bila na primer v družbi strank brez vednosti šefov. Plačevala so celo odškodnino za dopust in imela določeno normo. Za njihovo celonočno družbo so morale stranke odšteti 400 evrov. Med strankami je bila menda celotna delegacija iz Kitajske, ki se je mudila pri nas, pa tudi premožni in znani Slovenci.
Država vložila že 12 tožb
Specializirano državno tožilstvo je doslej po zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, ki se je začel uporabljati 30. maja 2012, vložilo 12 tožb zoper 27 fizičnih in sedem pravnih oseb. Kot so nam pojasnili, je skupna vrednost tožbenih zahtevkov dobrih 21,3 milijona evrov.
Do zdaj sta na sodišču doživela epilog dva postopka. V tožbi zoper Andreja Lapornika je sodišče zaradi nezakonitega zaslužka pri preprodaji določilo, da mora vrniti 309.559 evrov, sodba je že pravnomočna.
V drugem primeru je sodišče v večjem delu ugodilo tožbenemu zahtevku, s katerim je tožilstvo od Mariborčana Aleša Bračka in Marte Kaiser, Bračkove zunajzakonske partnerice, ki ima status »povezane osebe«, ter z njima povezanih podjetij Legitimus in Novota zahtevalo 1.720.177 evrov premoženja. Sodišče je odločilo, da morata partnerja vrniti 1.688.609 evrov, vendar sodba še ni pravnomočna.
V dveh zadevah je bila pravda prekinjena zaradi ustavne presoje, in sicer v tožbi zoper prvoobtoženega v zadevi Balkanski bojevnik Dragana Tošića in v tožbi zoper dediče pokojnega Jožeta Zagožna, ki naj bi nezakonito zaslužil v poslu s finskimi oklepniki, medtem ko v preostalih primerih postopki še tečejo.
Vir: Delo
Josephine Gillan igrala v filmih za odrasle
Preden je Josephine Gillan dobila vlogo kurtizane v Igri prestolov, si je 27-letna rdečelaska kruh služila prav kot prostitutka. Ravno HBO-jevi TV-uspešnici Gillanova pripisuje zasluge, da se je končno otresla prostitucije in danes dobiva resne vloge.
Gillanova ni imela nobene igralske izobrazbe, ko je bila izbrana za vlogo Marei, le bridko poznavanje sveta, ki ga je morala v seriji, znani po številnih eksplicitnih prizorih seksa, upodobiti. "Igra prestolov me je rešila pred življenjem prostitucije in iz mene naredila precej močnejšo osebo," je povedala za Daily Mail.
Vlogo je dobila povsem po naključju, ko je opazila oglas za avdicijo. "Delala sem kot kurba, hkrati pa sem snemala filme za odrasle pod psevdonimom Sophie O’Brien, ko sem opazila na spletni strani oglas za TV-igralke. Iskali so mlade ženske z naravnim oprsjem in brez tetovaž, ki jih ne bi motila golota. Zato sem takoj poslala svojo fotografijo. Odpisali so, da me hočejo, in bila sem navdušena, ker je bila to zame izjemna priložnost, da se končno lotim resnega igranja. Nisem pa se zavedala, kako zelo bo to spremenilo moje življenje," razlaga.
Igra prestolov, posneta po knjižnih uspešnicah Georgea R. R. Martina, je ena najbolj gledanih TV-dram - vsako epizodo si v povprečju ogleda 8,8 milijona gledalcev po vsem svetu, serija pa je bila nagrajena s 26 emmyji, vključno z najprestižnejšim, za najboljšo dramsko serijo, ki ga je dobila lani.
Tragično otroštvo
Gillanova je svoj debi v Igri prestolov doživela v drugi sezoni, leta 2012, kjer so ji kot novinki med kurtizanami kazali, kako hliniti orgazem. A Josephine dobro razlikuje med igro in resničnostjo. In ta pri njej ni bila rožnata.
Njeno otroštvo je bilo zaznamovano s spolnimi zlorabami, alkoholom in mamili. Dekle je zamenjalo 24 osnovnih šol, njena mama je pobegnila pred nasilnim partnerjem, Josephine pa so nazadnje dali pri 12 letih v rejo. "Namestili so me v dom, kjer me je zapeljal družinski prijatelj, ki mi je pri 12 letih dajal travo in alkohol, pri 14 pa me je spravil na kokain. Dve leti pozneje me je posilil, nato pa prodajal svojim prijateljem. Bila sem preveč prestrašena, da bi komur koli povedala, ker me je grozil, da me bo zakopal na vrtu, če spregovorim. Rekel je, da je to že storil, in verjela sem mu," pripoveduje. Zaradi izkušenj iz otroštva se je Gillanova pozneje počutila nevredna pravega razmerja, zato je razdrla zaroko in se obrnila k prostituciji.
Ko je prišla na snemanje Igre prestolov, je bila sprva živčna, a je kmalu odkrila, da ima kar nekaj igralk podobno zgodovino, v seriji pa so dobile vloge suženj in prostitutk, ki bodisi sodelujejo v orgijah bodisi se zgolj sprehajajo gole.
Igra prestolov kot odskočna deska
Gillanova je odločena, da bo vlogo v seriji izkoristila kot odskočno desko za kariero resne igralke, čeprav jo še vedno redno sprašujejo, ali v Igri prestolov seks simulira ali ne. "Ljudje me stalno sprašujejo, ali zares seksamo, jaz pa jih vprašam: Ali so zmaji in zombiji resnični? V resnici je moškim igralcem med prizori spolnosti tako nelagodno, da po navadi čutim, kako se živčno tresejo pod mano. Mislim, da jih skrbi, kako se bodo odrezali, ker so skoraj goli, na snemanju pa je običajno okoli 30 članov snemalne ekipe," razlaga.
Josephine po drugi strani kot izkušena pornoigralka ni imela tovrstnih težav. "Ni jim bilo treba pokazati, kako početi kar koli, ker sem si s tem služila kruh," prizna. Gillanova je zdaj del igralske ekipe že štiri sezone, kar je za serijo, kjer nimajo težav pobijati niti glavnih likov, svojevrsten uspeh. Gillanovo bomo lahko gledali tudi v sedmi sezoni, katere snemanje se začenja v naslednjih mesecih.
Serija je bila v svojih šestih sezonah deležna precej kritik zaradi prikazov posilstev, incesta, umorov, mučenja in nazornega seksa. A Gillanova ob tovrstnih očitkih spomni, da gre zgolj in samo za fantazijski svet. "Glejte in uživajte. Ali pa ne, če ste preveč krepostni," pravi. Zanjo je bil prav ta fantazijski svet rešitelj pred kruto resničnostjo. Seriji pripisuje zasluge, da je preprečila, da bi njeno življenje ušlo povsem izpod nadzora, in ji omogočila sanjati o lepši prihodnosti. Igra prestolov ji je prinesla vlogi v dveh neodvisnih filmih, poleti pa začenja v Mehiki snemati srhljivko.
Vir: RTVSlo
FRANKFURT – Manfred Seel je bil star 67 let, ko je umrl, bil je ljubeči oče in mož, zdaj pa se vse bolj dozdeva, da je živel dvojno življenje: bil je serijski morilec! Njegova hči je med čiščenjem garaže namreč našla –dele trupla.
Seel je bil priljubljen v nemškem kraju Taunus. V ansamblu je igral klarinet in saksofon, vse do smrti avgusta 2014. – umrl je zaradi raka – je veljal za vljudnega in nevsiljivega človeka. Vse do dne, ko se je njegova hči septembra istega leta lotila čiščenje garaže, ki jo je imel oče v najemu, med smetmi, sekirami in žagami pa našla dva plastična smetnjaka s črnima pokrovoma. Odprla ju je in ovil jo je strašen smrad, zagledala je stopalo in golen. Bilo je truplo prostitutke, našli so ga deset let po njeni smrti.
Takoj se je začela preiskava in po dveh letih preiskovalci menijo, da je bil Seel množični morilec, ki je ubil kar 14 prostitutk! Policija preiskuje še štiri podobne umore v in okoli Frankfurta, sumijo pa, da jih je bilo še precej več. Na včerajšnji novinarski konferenci je policija sporočila, da so 45 let pozneje le našli človeka, ki je zakrivil smrt najdene in ubil druge: Manfreda so opisali kot običajnega družinskega človeka, na katerega niso nikoli pomislili.
Vsakih nekaj mesecev je izginila prostitutka, njihovi znanci pa so tistikrat mislili, da je umrla zaradi prevelikega odmerka mamil ali odšla v drugo mesto. Leta 1971 so našli 19-letno Gudrun Ebel, njeno truplo, bilo je v skoraj prazni vrtni uti, je bilo razrezano po dolgem in razprto. Truplo 36-letne Gisele Singh je leta 1991 našel gobar pod kupom vejevja. Torzo 32-letne Dominique Monrose so našli leta 1993 v vreči za smeti ob avtocesti; njene glave do danes še niso našli. Policija Seela povezuje s še dvema umoroma iz leta 1971, sumijo tudi, da je odgovoren za umor 13-letnega Tristana Brübacha, njegovo truplo so 1998. našli v predoru. Na tistem območju so našli še deset mrtvih prostitutk, vse so bile umorjene na enak način. Preiskovalci menijo, da gre za serijskega morilca, ki je rad zbiral trofeje: vsem žrtvam je namreč morilec odrezal del telesa in ga obdržal.
No, Manfredovi prijatelji pravijo, da sta bili v njegovem življenju dve ženski, žena in hči. Zelo ju je ljubil in je močno trpel, ko je žena umrla, le pol leta pred njim. Sosed je dejal, da nihče ni smel v njihovo klet, niti tako zelo ljubljena žena ne. Ko je hči našla posmrtne ostanke, je policija temeljito preiskala hišo, toda našli niso ničesar. Prepričani so, da je imel Seel še eno, za zdaj neodkrito skrivališče, kjer je zbiral dele trupel ali notranje organe. Med preiskavo je policija na njegovem računalniku našla še pornografijo, podobe, ki so močno spominjale na rane njegovih domnevnih žrtev.
http://www.slovenskenovice.si/crni-scenarij/na-tujem/ljubeci-moz-oce-ubijal-prostitutke
V Srbiji se je razpasla nova in izredno tvegana erotična igra: seks ruleta v kateri sodeluje več oseb, od katerih je ena okužena z virusom HIV. Pred leti so en primer tovrstne okužbe zaradi te igre zaznali tudi v Sloveniji.
V tej ruleti ima več sodelujočih med seboj spolne odnose, od katerih je ena izmed njih okužena z virusom HIV. Sprva se je igra imenovala slovenska ruleta, saj je bila pred nekaj leti popularna v Sloveniji, sedaj pa so zabave, kjer je vključena visoko tvegana spolnost z okuženimi ljudmi, razširjene tudi v Srbiji. Najbolj so razširjene med premožnejšimi Srbi, ki jih vzburja možnost okužbe z nevarno spolno prenosljivo boleznijo, poroča Blic.
Veliko strokovnjakov opozarja, da so takšne zabave dokaz, da se mladi ne bojijo več nezaščitenih spolnih odnosov in okužbe z virusom HIV. Neka srbska ginekologinja se čudi tovrstnim modnim muham, ki resno ogrožajo življenje. "Preprosto neverjetno je, da se mladi nikakor ne bojijo več aidsa in kot da več ne vedo, da se samo na en način prepreči okužba," je dejala zgrožena ginekologinja, ki opozarja na resno nevarnost pri neuporabi kondomov.
Porast "srednjeveških" spolnih bolezni
Ekscentrične zabave in vse več nezaščitenih spolnih odnosov so doprinesle k hitrejšemu širjenju različnih spolnih bolezni, kot so gonoreja in sifilis, kar potrjujejo tudi uradni podatki. V Srbiji so zaradi porasta bolezni okrepili svetovalnice za adolescente, saj so meje, ko mladi prvič vstopajo v svet spolnosti čedalje nižje, imajo več spolnih partnerjev in jih hitreje tudi menjajo.
V letu 2015 je bilo v Srbiji največ novo obolelih s sifilisom in gonorejo med osebami, ki so stare med 20 in 39 let, največje število okuženih z virusom HIV pa med osebami od 30 do 49 let.
Migrantski tabor v grškem Idomeniju na meji z Makedonijo, v katerem po zaprtju balkanske migracijske poti še vedno vztraja več tisoč migrantov, zaradi pojava organiziranega kriminala postaja vse večji problem. Grški mediji že poročajo o "getu Idomeni", saj se med drugim širita prostitucija in preprodaja drog.
Grški mediji danes poročajo, da so nek železniški vagon v taboru v Idomeniju spremenili v javno hišo. Preprodajalci iz severne Afrike medtem prodajajo droge, v taboru so pogosti tudi tihotapci ljudi, piše nemška tiskovna agencija dpa. Grška policija v notranjosti tabora ni prisotna, je pa območje okoli šotorskega naselja pretežno zabarikadirala.
V taboru se po navedbah grškega kriznega tabora za migracije trenutno še nahaja okoli 9200 beguncev in migrantov. A mediji poročajo o 11.000 ljudeh, ki vztrajajo na meji z Makedonijo, potem ko so države ob balkanski migracijski poti v začetku leta zaprle svoje meje za nezakonite migrante. Prebežniki pa se ne želijo preseliti v druge migrantske centre po Grčiji.
Vir: STA
http://www.rtvslo.si/slovenija/zame-je-pomembno-da-je-prostitucija-v-sloveniji-legalna/391020
[SIZE=3]"Zame je pomembno, da je prostitucija v Sloveniji legalna."[/SIZE]
Za najboljše prostitutke odličen posel, cene seksa z dekleti na ulici ne dosežejo sto evrov
27. april 2016 ob 17:09
Ljubljana - MMC RTV SLO
Plačljiv seks je v Sloveniji hitro dosegljiv. Najlažje je priti do storitve prek oglasov, dobro pa poslujejo tudi klubi po celotni državi, kjer se dekleta za posel navadno dogovarjajo sama.
S soglasjem lastnika kluba obiščemo eno izmed središč prostitucije v Novi Gorici, kjer dekleta že sredi dneva, zavita v brisače, čakajo stranke. Sprejme nas ena izmed dražjih prostitutk in pornoigralk v Sloveniji, ki sicer zatrjujejo, da posla nikoli ne opravlja v klubu. Čeprav svojega dela v pornografiji ne skriva, o prostituciji spregovori pod pogojem, da ne razkrijemo njene identitete.
Koliko stanete?
Za povprečno stranko govorimo o nekaj sto evrih. Odvisno, ali želi običajen seks ali gre za neki poseben fetiš. Zdaj so zelo popularna stopala. Če je vplivnež z visokimi zaslužki, lahko govorimo tudi o tisoč evrih.
Poslujete v klubu, kjer se plača vstopnina in pogodi z vami za ceno?
Ne delam v klubu, jaz sem zasebnica. Moja telefonska številka je javna. Plešem tudi striptiz. Vsakdo lahko pride do mene, vendar le na podlagi priporočila. Brez tega ne veš, kam greš in s kom greš. Zunaj pa je veliko manijakov. Varnost je na prvem mestu. Bolje je delati po priporočilu, saj je tako tudi cena višja.
Kakšen tip ljudi najpogosteje pride?
Poročeni, ki so nezadovoljni s svojim zakonom. In tisti, ki imajo radi kakšne fetiše. Domino, pissing, sadomazo. To je zdaj najbolj popularno.
Obstaja v Sloveniji poulična prostitucija?
Obstaja. To so dekleta in žene, ki so prisiljene služiti na takšen način. Jaz po drugi strani obožujem svoj posel. Javno se s tem ukvarjam. Ne mislim na prostitucijo, temveč na pornoindustrijo. Jaz imama rada svoj posel, uživam v seksu in pri tem zaslužim. Dekletom, ki so na ulici, gre slabše. Očitno nimajo denarja, da bi vlagale vase in morajo delati na ulici za majhen denar.
Za njih je takšno delo veliko težje in bolj stresno?
Zelo verjetno.
Kako ste se odločili za takšen posel?
Predvsem zaradi denarja. Rada imam seks, obožujem kamere in sem vse skupaj združila. Tu mislim na pornoindustrijo. Ko sem postala del tega, sem začela dobivati tudi ponudbe za plačan seks. Osebno se mi zdi to isto. Tudi v pornografskem filmu seksaš za denar. Razlika je le v tem, ali je kamera tu ali ne. Kakšna je razlika? Ni je. Meni se zdi isto.
Kako se prvič odločiš za plačan seks? Ti naredi klik v glavi?
Kot sem rekla, imam rada kamere in ne moti me, da me gledajo. Po drugi strani tudi veliko zaslužim.
Kako gledate dekleta iz Vzhodne Evrope in eksotičnih držav, ki jih morda nevedne pripeljejo opravljat ta posel? So vaša konkurenca?
So konkurenca, vendar naj ti takoj povem, da se zelo motiš, če misliš, da ne vedo, kaj bodo počele. Morda ne vedo, kakšna je država, v katero prihajajo, in so prvič tu. Vendar tudi pri njih ni siljenja v prostitucijo, kot vem. Ko pridejo iz Madžarske, Romunije, Ukrajine ... tam je standard nizek. Zaslužek v Sloveniji pri njih pomeni veliko. Poleg tega je prostitucija tu legalna in so tudi one zaščitene.
Vendar obstajajo primeri, ko so jim odvzeli potne liste ...
Ne, to so zgodbe. Morda je to nekoč bilo. V Sloveniji tega zagotovo ni. Vsaj jaz tega nisem nikoli opazila.
V Sloveniji prostitucija ni povsem legalna in ni povsem prepovedana? Bi jo morali povsem legalizirati? Bi bilo potem vaše delo lažje?
Zame ne. Zame je pomembno, da je prostitucija v Sloveniji legalna. Nihče mi ne more prepovedati, da to počnem. Smo pa že zdaj zaščitene, ker nam nihče ne more vzeti denarja. Kdor bi nam želel vzeti odstotke ali nas prodajati, je lahko kaznovan, kajne? Tako menim, da smo že zdaj zaščitene. In še to - izogibamo se davku.
Če bi imeli težave, bi brez težav poklicali policijo?
Seveda. Prepričana sem, da bi mi pomagali. Za zdaj nimam težav. Vsi so prestrašeni.
Slovence razburja na novo odprta hiša erotike. Gre za prvo hišo, kjer maserke odkrito ponujajo erotično masažo. Ta je v Sloveniji dovoljena, a ljudje se sprašujejo, ali je to res vse, kar se za vrati salona ponuja.
Več na: http://www.24ur.com/novice/slovenija/kako-poteka-delo-v-mariborski-hisi-eroticne-masaze.html
http://4d.rtvslo.si/arhiv/reakcija/174398940
Omenjen tudi sloescort.
Če je zadeva takšna se je resno za zamisliti?!
Po dolgoletni karieri na področju nočnega življenja naj bi policisti nadeli lisice 59-letnemu Dragu Leskovšku, lastniku dveh nočnih lokalov, enemu izmed pionirjev slovenskega trdoerotičnega filma in nekdanjemu kandidatu za župana Škofje Loke.
Kriminalisti so v sodelovanju s specializiranim državnim tožilstvom v teh dneh s hišnimi preiskavami in aretacijami ustavili domnevno trgovino z ljudmi, za katero naj bi stali 59-letnik in njegovi pomagači, vključno z njegovo 37-letno ukrajinsko soprogo. Po naših neuradnih informacijah naj bi šlo za Draga Leskovška, lastnika nočnega kluba Veronika v Dragočajni in lokala s podobno tematiko Red & Black na Mlaki pri Kranju.
Štirje osumljenci so bili danes v sodnem pridržanju, na ljubljanskem okrožnem sodišču pa so nam za zdaj lahko potrdili le, da bodo zaslišanja pred preiskovalnim sodnikom potekala prek konca tedna. Telefon je danes v obeh lokalih zvonil v prazno, Leskovšek pa je bil na mobilni telefon pričakovano nedosegljiv.
V šahu so jih držali z dolgom
Policisti so združbo, ki ji očitajo 13 kaznivih dejanj trgovine z ljudmi in prometa z orožjem, spremljali od konca leta 2014. Ker so jim tudi prisluškovali, je po mnenju policistov dovolj dokazov, da bodo vpletenim dokazali v slovenskem pravnem redu sicer relativno težko dokazljivo trgovino z ljudmi. Poleg Leskovška in njegove partnerice so policisti aretirali še 40-letnika iz Ljubljane, 26-letnika iz Kamnika in 54-letnega pomagača iz okolice Kranja. Vsi so bili do zdaj še nekaznovani, so se pa policisti vsaj s kolovodjo v preteklosti že ukvarjali.
Dekleta so iz Ukrajine in Moldavije privabili s spletnimi oglasi, v katerih so ponujali delo barskih plesalk za 6000 evrov na mesec in vse potrebne papirje. Po stari navadi v tej panogi je bila realnost daleč od obljub. Kmalu po prihodu so jim povedali, da bo treba goste tudi spolno zadovoljiti, pogodba pa je bila bistveno nižja od dogovorjene. Dekleta so vsak mesec prejela med 350 in 500 evrov, pogodbo pa so imela le za 12–20 ur na teden, čeprav so v resnici delala šest noči na teden. Tudi znesek, ki ni presegel 500 evrov, ni bil zajamčen, temveč so ga morale zaslužiti s konzumacijskimi pijačami. Če jih niso prodale dovolj, so bile dolžne lastniku lokala, tudi sicer pa so jih v šahu držali prav z dolgom: »Za urejanje raznih upravnih zadev in obrazcev so jim vodja in člani kriminalne združbe zaračunavali 300 evrov, čeprav taksa za enotno dovoljenje za prebivanje znaša le 54 evrov. Če so želele iti na letni dopust, so morale lastniku lokala vrniti izgubljeni zaslužek. V primeru bolezni ali zdravstvenih težav žrtve niso upale na bolniški dopust, saj so jim grozili, da v tem primeru ne bodo dobile plačila. Na tak način so žrtve stalno spravljali v dolgove in si jih tako podredili, zaradi česar so bile pod velikim psihičnim pritiskom. Eno izmed deklet je bilo odpeljano na zdravljenje v bolnišnico za psihične bolezni. Žrtvam so grozili tudi z izgubo službe, hkrati pa so se zavedale, da so osumljenci kaznivih dejanj oboroženi in nevarni,« je danes medijem pojasnil ljubljanski kriminalist Stojan Belšak.
Za pasom magnum in glock
Strah pred orožjem se je potrdil v hišni preiskavi, saj so kriminalisti v lokalu na Mlaki našli »kalašnikovko« iz Kragujevca, šibrovko z odrezano cevjo in več nabojev za orožje. V lokalu v Dragočajni pa so policisti naleteli na do zob oboroženega 26-letnika iz Kamnika, ki je imel za pasom revolver magnum .357 in pištolo glock 9mm. Mladenič, ki je skrbel za red v lokalu in poveljeval dekletom, je imel pri sebi še teleskopsko palico, nož in zavitek kokaina. Za pištoli je imel 26-letnik celo dovoljenje za posest, ne pa tudi za nošnjo. Kriminalisti so nevarno igračko »svinčnik pištolo« našli pri članu združbe, ki je bil zadolžen za prevoz deklet.
Pri 59-letnem kolovodji doma so policisti zasegli skoraj 30.000 evrov gotovine, ker predvidevajo, da so bili njegovi zaslužki še precej višji, pa bodo sprožili tudi finančno preiskavo. Dekleta, ki so za pol ure spolnih odnosov zaračunala 100, za celo uro pa 150 evrov, so zaslužila precej manj – obdržala so okoli 40 odstotkov, lastniku pa so morala plačevati kup različnih stroškov.
Nesojeni župan s pestrimi izkušnjami
Lastnik oziroma najemnik obeh spornih lokalov, kjer naj bi se dogajale zlorabe, Drago Leskovšek, je eden najvidnejših gorenjskih in slovenskih obrazov nočnega življenja, erotike in prostitucije. Že v devetdesetih letih je imel na kopališču v Škofji Loki nočni lokal Kleopatra, kasneje pa je svojo dejavnost razširil na dva lokala, ki ju je odprl v Dragočajni in na Mlaki. Pred lokalom Kleopatra, ki ga danes ni več, stavba pa je tudi porušena, so pred kakšnimi dvajsetimi leti na Leskovška tudi streljali, vendar je napad preživel, se spominjajo Gorenjci.
Leskovšek, ki je dejaven tudi v motorističnem društvu Freising riders, se je pogosto pojavljal v medijih, kjer je tudi odkrito govoril o dogajanju v nočnih lokalih, vendar pa je kakršno koli zlorabo ali siljenje v prostitucijo vedno zanikal. Kot scenarist in režiser je posnel tudi enega izmed prvih trdoerotičnih slovenskih filmov Družina Novakovi.
V domači Škofji Loki, kjer je živel pred selitvijo v Kranj in kjer je rad pripovedoval zgodbe, kako je kot golobradec pobegnil od doma, kako so mu v Turčiji odsekali sredinec na levi roki in kako se je preživljal tudi s spolnimi storitvami starejšim gospem, je pred leti celo kandidiral za župana, vendar mu volilcev ni uspelo prepričati.
Francoski parlament je v sredo sprejel sporni zakon, ki prepoveduje plačevanje spolnih uslug. Za stranke prostitutk predvideva do 3750 evrov globe ter izobraževanje o pogojih, s katerimi se soočajo prostitutke, poročajo tuje tiskovne agencije. Obenem ukinja doslej veljavne kazni za prostitutke.
Zakon predvideva tudi ukrepe za pomoč prostitutkam, da najdejo zaposlitev, za kar bo v francoskem proračunu predvidenih 4,8 milijona evrov - ter podelitev šestmesečnega dovoljenja za bivanje v Franciji za prostitutke iz tujine. Teh je po navedbah medijev okoli 80 odstotkov, večinoma pa prihajajo iz Vzhodne Evrope, Afrike, Kitajske in Latinske Amerike.
Tistim, ki bodo plačevali spolne usluge, po novem grozi 1500 evrov kazni, tistim, ki jih bodo zasačili večkrat, pa 3750 evrov.
Za sprejetje sporne zakonodaje, ki bo po navedbah francoskega sindikata spolnih delavcev Strass vplivala na življenje najmanj 30.000 francoskih prostitutk, je francoski parlament zaradi razhajanja med spodnjim in zgornjim domom glede več zadev potreboval več kot dve leti.
V sredo je za zakon glasovalo 64 poslancev spodnjega doma, narodne skupščine, 12 jih je bilo proti, enajst pa vzdržanih.
Med sredino končno razpravo je pred zgradbo parlamenta v Parizu protestiralo okoli 60 prostitutk. Med drugim so nosile transparent z napisom "Ne osvobajajte me, skrbela bom zase," poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Predstavnik sindikata Strass pa je na protestih dejal, da bo novi zakon okrepil policijsko nasilje in poslabšal delovne pogoje prostitutk.
Istočasno so v bližini potekale protidemonstracije okoli 20 ljudi s transparentom "Prostitucija. Samo ena možnost, prepoved".
Kritiki nove zakonodaje med drugim opozarjajo, da je zakon prostitucijo pahnil v ilegalo in poslabšal pogoje za prostitutke. Poudarjajo tudi, da bo plačevanje spolnih uslug težko dokazati, ker se večinoma plačuje v gotovini na skrivaj.
Zagovorniki po drugi strani trdijo, da bo nova zakonodaja številnim omogočila, da izstopijo iz začaranega kroga prostitucije.
Francija je po navedbah AFP po Švedski, Norveški, Islandiji in Veliki Britaniji peta evropska država, ki bo kaznovala stranke prostitutk. Kot prva je tovrstno zakonodajo leta 1999 sprejela Švedska.
Luca Stevenson, seksualni delavec
Že več kot desetletje je seksualni delavec. Dela tako v Veliki Britaniji kot v Franciji in občasno v nekaterih drugih zahodnoevropskih mestih, večinoma v nočnih barih ali na ulici. Zadnja tri leta je osrednji koordinator ICRSE, ki združuje 79 organizacij za pravice seksualnih delavcev v Evropi in Aziji in približno 150 posameznikov, ki se ukvarjajo s prostitucijo.
»Sredi svojih dvajsetih sem se za nekaj mesecev odpravil na potovanje po Evropi in zgodilo se je, kar se mladim na poti velikokrat zgodi, da mi je zmanjkalo denarja. Sedel sem na železniški postaji v manjšem italijanskem mestecu, lačen in žejen, ko je k meni pristopil moški in mi ponudil, da mi ga za nekaj denarja povleče. Privolil sem in potem me je peljal še na večerjo. Tako sem nadaljeval pot po Evropi, s pomočjo svojega telesa. Oglaševal sem se na spletu, glede na to, kje sem trenutno bil. V Barceloni sem se zadržal dlje, delal kot fant na poziv ali pa sem kruzal po železniških postajah, predvsem v Belgiji in Barceloni. Danes imam svojo bazo v Londonu. Polovico časa delam kot spolni delavec, drugi del pa posvetim angažmaju za mednarodni odbor za pravice seksualnih delavcev v Evropi (ICRSE). Tako kot drugi seksualni delavci in delavke oziroma samozaposleni in prekarni delavci opravljam več del hkrati.«
Luca, kako se je po vaših izkušnjah seksualno delo spremenilo, kako opažate spremembe, ne samo glede ponudbe in povpraševanja?
Število seksualnih delavcev iz leta v leto narašča, prihodki strank pa so iz leta v leto nižji. Slednje se pozna tudi pri naših zaslužkih. Občasno delam v Franciji, kjer je debata o kriminalizaciji strank še povečala stigmatizacijo seksualnih delavcev. V Franciji je trenutno politična volja po »popolni odpravi prostitucije« izredno močna, zato so spolni delavci deležni še večje diskriminacije, nasilja in stigme.
Kaj imate pri svojem delu najraje?
Ne gre za to, kaj imam pri svojem delu rad in česa ne. Seksualno delo, tako kot drugi seksualni delavci, opravljam izključno samo zato, da nekaj zaslužim. Ima sicer nekaj prednosti, predvsem to, da si sam odrejam urnik dela in da je to delo, v primerjavi z drugim, za katero ne potrebuješ kvalifikacij, bolje plačano. Ima pa tudi izrazito negativne plati, predvsem stigmo, izolacijo in seveda kriminalizacijo. Mednarodni odbor za pravice seksualnih delavcev v Evropi nasprotuje kriminalizaciji seksualnega dela in se zavzema tudi za umik kriminalizacije seksualnega dela iz kazenskega prava – samo tako bi lahko vlade zagotovile človekove pravice spolnih delavcev. Vse dokler bo seksualno delo kriminalizirano, posredno ali neposredno prek zakonov, uperjenih proti seksualnim delavcem, njihovim strankam ali tretjim osebam, bodo ti delavci izpostavljeni vse večjemu tveganju nasilja, vključno s policijskim nasiljem, aretacijami, izsiljevanjem, deportacijami in drugim kratenjem človekovih pravic.
V čem je razlika med legalizacijo in dekriminalizacijo seksualnega dela?
Zdi se, da je dekriminalizacija bolj »tiha« in da za seksualne delavce omogoča več manevrskega prostora.
Dostop do osnovnih človekovih pravic bi bil mogoč samo, če bi bila dosežena popolna dekriminalizacija. Delna dekriminalizacija bi seksualno delo potisnila v še bolj stigmatizirano območje, saj bi ravno posredniki bili tisti, ki jim je zdaj najbolj v interesu, da njihovo delovanje ne pride na plano. Legalizacija bi namreč pomenila, da bi bili seksualni delavci izpostavljeni še več pravilom in uredbam, ki pa jim ne bi bili najbolj v korist – ena od takšnih je na primer obvezno testiranje za hiv in spolno prenosljive bolezni. V nekaterih državah, kjer je seksualno delo legalizirano, to v resnici pomeni, da so seksualni delavci kriminalizirani in se soočajo z represivnimi politikami, ki pogosto kratijo človekove pravice.
Najglasnejša nasprotnica dekriminalizacije prostitucije je tako imenovana industrija reševanja, ki promovira nordijski oziroma švedski model, ta pa vsebuje predvsem zavzemanje za kriminalizacijo strank in odpravo trgovine z ljudmi, ne da bi se pri tem obregnil ob strukture, ki dejansko omogočajo trgovino z ljudmi in izkoriščanje spolnih delavcev – organizirane kriminalne združbe. Kako se v komiteju soočate s tem?
ICRSE in druge evropske organizacije seksualnih delavcev vztrajamo, da smo seksualni delavci in delavke ves čas vključeni v razprave o politikah in zakonih, ki nas zadevajo. Spolni delavci in delavke smo sposobni sami govoriti zase, industrija reševanja, ki nas viktimizira, pa naj preneha enačiti spolno delo s trgovanjem z ljudmi. Tu gre za propagando, ki vztraja, da smo vsi seksualni delavci žrtve in ne zmoremo govoriti sami zase. Še najbolj ranljivi seksualni delavec lahko govori zase. Ali kot je zapisala indijska pisateljica in aktivistka Arundhati Roy: »'Neslišni' ne obstaja, obstajajo samo posamezniki, ki so jih namerno utišali ali jih namerno nočejo slišati.«
Migranti in begunci seksualni delavci predstavljajo ranljivo skupino tako kot seksualni delavci kot migranti ali begunci – kaj pomeni, da je nekdo nedokumentiran migrant, begunec in hkrati seksualni delavec?
V Zahodni in Srednji Evropi največ seksualnih delavcev predstavljajo prav dokumentirani oziroma nedokumentirani migranti ali tisti, ki so v procesu pridobivanja dokumentov. Vsak primer je nekaj specifičnega, zato težko govorim v njihovem imenu, zagotovo pa se vsak od njih vsakodnevno pri svojem delu in tudi sicer sooča z rasizmom, seksizmom, diskriminacijo zaradi dela, ki ga opravlja, pri čemer morajo tisti, ki nimajo državljanstva katere od držav EU, pogosto plačevati dolgove tihotapcem z ljudmi. Na tej točki se najpogosteje zgodi enačenje seksualnega dela s trgovanjem z ljudmi. Seksualni delavci, ki so migranti in nimajo ustreznih dovoljenj za bivanje, so nedokumentirani, se soočajo še s hujšimi preprekami, ki jim onemogočajo, da bi govorili v svojem imenu, o svojih potrebah in pravicah. Migrantski seksualni delavci pogosto delajo v izkoriščevalskih delovnih razmerjih in so tarče nasilnežev in kriminalnih združb. Ti se zanašajo, da nasilja ne bodo prijavili policiji, ker so nedokumentirani in nimajo dostopa do pravne zaščite ter socialnih in zdravstvenih storitev. V razmerah, ko ni pravih rešitev za begunsko krizo, smo zaskrbljeni zaradi naraščajoče stigme in nasilja, s katerima se soočajo migrantski seksualni delavci in delavke. Zaskrbljeni smo tudi zaradi ukrepov kriminalizacije migracij, ki jih sprejemajo vlade držav članic EU, namesto da bi sprejele socialne politike, ki bi zaščitile vse migrante in migrantke.
Zaradi trenutne izrazite vidnosti pravic seksualnih delavcev in vse večje podpore dekriminalizaciji se zdi, da je ta čas zelo primeren za refleksijo o tem, kako zahteve seksualnih delavcev sovpadajo z družbenim bojem delavcev, žensk, migrantov in ljudi iz sfere LGBT. Kako se prepletajo njihova zavzemanja za pravičnejše življenje?
Seksualni delavci smo najprej ljudje, družinski člani, hčere, sinovi, bratje, matere ..., šele nato smo seksualni delavci. Dejstvo je, da bi nas odprava prostitucije pahnila ne samo na rob preživetja, tam, kjer že tako po večini smo, ampak tudi na rob človečnosti – še bolj bi bili izpostavljeni nasilju. Mnogo seksualnih delavcev je istospolno usmerjenih in družba jih zaradi tega vsakodnevno stigmatizira in diskriminira: zato se mnogi geji, na primer, odločijo za prostitucijo, ker je to edini način, da pridejo do zaslužka, v nekaterih primerih celo, da se izognejo nasilju v družini. Med letoma 2008 in 2014 je bilo na svetovni ravni umorjenih 1700 transspolnih ljudi, večinoma žensk. Med njimi je bilo več kot 65 odstotkov spolnih delavk. Stopnjevanje nasilja do ljudi, ki niso konformni po spolu, je treba posebej tematizirati in nasilje obenem ustaviti. Naše osrednje sporočilo je, da je seksualno delo – delo. To pa si ljudje pogosto napačno razlagajo, da je seksualno delo kot katerokoli delo ali kariera. Seveda je za nekatere med nami odločitev lahko tudi neke vrste kariera, a za večino je odločitev za to vrsto dela bila le najboljša od najslabših možnosti. Število prekarnih delavcev v Evropi strmo narašča, s tem pa narašča tudi število seksualnih delavcev, zato je ena od osrednjih zahtev gibanj za pravice seksualnih delavcev ta, da s priznanjem osnovnih človekovih pravic omogočajo več možnosti dela in preživetja za vse, zlasti za ženske. Kriminalizacija in prepoved tega ne omogočata oziroma poslabšujeta položaj spolnih delavcev in delavk.
Povsod je čutiti feminizacijo revščine. Zaposlovanje žensk še nikdar doslej ni bilo tako v krizi, predvsem v javnem sektorju, kjer ženske predstavljajo večinski delež zaposlenih. Višanje odstotka brezposelnih v posameznih državah nemara pomeni, da se veča tudi odstotek seksualnih delavcev – že zdaj, na primer, je na evropski ravni najvišji prav v Grčiji.
Skoraj vse vlade so uvedle stroge varčevalne ukrepe, povečala se je privatizacija, socialne države tako rekoč ni več in ženske so postale ena najbolj ranljivih skupin. Po drugi strani pa je mnogo vlad instrumentaliziralo boj za pravice žensk, da bi lahko vpeljali represivne ukrepe, kot jih na primer vsebuje nordijski model, za katerega se je izkazalo, da je spodletel ne samo pri zmanjševanju spolnih delavcev, ampak njihova ranljivost se je le še povečala! Gre za poraz evropskih vlad, ki niso zmožne in si ne želijo razumeti, da smo ljudje prisiljeni v spolno delo zaradi ekonomskih razlogov!
V zadnjih mesecih smo bili med prečkanjem mej beguncev v Evropi priča »izginotju« nekaj tisočev najstnikov in otrok; pogosto se predvideva, da so bili rekrutirani za seksualno delo. Upravičeno?
Mislim, da je treba postaviti jasno ločnico med seksualnim delom in seksualnim izkoriščanjem otrok. Če resnično gre za otroke, kot pravite, to niso seksualni delavci. Zakaj se sploh namiguje, da so bili rekrutirani za prostituiranje oziroma da so postali žrtev seksualnega izkoriščanja?! Lahko počnejo tisoč drugih stvari. In brez dvoma, da jih pri tem, kar počnejo, njihovi »delodajalci« prav tako izkoriščajo. Tako kot pri vseh vrstah izkoriščanja je mogoče tudi mlade najbolj zaščititi tako, da imajo na voljo alternative. »Kazenski prijemi«, kot je na primer policija ali mejni nadzor, ne rešujejo njihovih težav; nasprotno, silijo jih, da se še bolj izogibajo oblastem, kar jih dela dodatno ranljive.
Zanimivo bi bilo slišati, ali tudi med člani ICSRE in njej podobnih organizacij obstaja hierarhija oziroma kakšni standardi egalitarizma veljajo v vašem komiteju?
Vsaka organizacija, podobna naši, uporablja svoje procese sprejemanja odločitev. Nekatere delujejo po principu konsenza, nekatere po principu hierarhičnega sistema ... Dejavnosti ICRSE so v našem strateškem planu osnovane glede na potrebe in zahteve naših članov. Načrt pa razvijamo v sodelovanju z drugimi organizacijami seksualnih delavcev v regiji. Večina članov uprave je seksualnih delavcev in večina članov ostalih organov in svetovalcev je prav tako seksualnih delavcev.
Ko se je v Sloveniji leta 2003 začela debata o dekriminalizaciji prostitucije, so posamezniki in nekatere organizacije zahtevali referendum na to temo. Njihov osrednji argument je bil, da bi bilo nemoralno, da bi se prostitutke sprehajale v bližini vrtcev in šol in »kvarile« otroke; kdo so, po vaših izkušnjah,v tem smislu najbolj konservativne evropske politične sile?
Ko je govora o seksualnem delu, je polarizacija leve in desne politične sfere precej zabrisana. Pomemben igralec v politikah seksualnega dela so vsekakor gibanja za pravice žensk, ki se zelo zavzemajo za kriminalizacijo strank. Kar spet pomeni, da liberalne in socialistične stranke, ki so navadno progresivne, ko gre za pravice žensk, pri pravicah, ko gre za seksualno delo, to niso. V nekaj evropskih in azijskih državah takšno »spolno enakopravnost« desne stranke s pridom instrumentalizirajo, predvsem za krepitev nadzora mej in kriminalizacije same. V državah, kot so Severna Irska, kjer je možnost splava še vedno nezakonita, Litva in Srbija, so pravkar sprejeli zakone, ki stranke kriminalizirajo v imenu enakopravnosti spolov. Verjetno se je zgodilo prvič, da so se programi nekaterih feministk, verskih in iniciativ, ki nasprotujejo migrantom, tako uskladili in osnovali nekakšno »nesveto represivno zavezništvo«. Žalostno pa je, da ceno za to kriminalizacijo plačujejo predvsem seksualni delavci.
Vir: Delo
Celjski morilec partnerki prerezal vrat! Je bil priča umoru otrok?
Danes okoli poldneva je na avtobusnem postajališču pred celjskim Citycentrom 39-letni moški v vrat zabodel 33-letno žensko. Priče so nam povedale, da je bilo vse krvavo, saj ji je moški, šlo naj bi za ljubosumnega partnerja, presekal vratno arterijo. Po zločinu je pobegnil in se v bližini Slovenske Bistrice predal policistom.
celje
City Center, bar
Bar, v katerem sta se po besedah naših virov prepirala.
Ženska je s prijateljico čakala na prevoz na avtobusni postajo, ko se je kar naenkrat z avtom pripeljal njen ljubosumni partner, skočil iz avta in ji z ostrim predmetom razparal vrat. Kljub hitri zdravstveni pomoči je ženska na žalost podlegla poškodbam.
Na policijski upravi Celje so potrdili, da je storilec po zločinu pobegnil z njunim štiriletnim otrokom. Kmalu zatem se je ustavil na avtocestnem postajališču v bližini Slovenske Bistrice, poklical policijo in sporočil, da se bo predal. Mariborski policisti, ki so klic prejeli, so nemudoma obvestili celjske kolege, ki so storilcu nato odvzeli prostost in ga pridržali.
Po poročanju medijev naj bi bil nekajletni otrok v avtu tudi pri napadu. Njunega drugega, desetletnega otroka, ni bilo zraven. Za oba naj bi poskrbeli na centru za socialno delo. 33-letnica, neuradno sicer državljanka Dominikanske republike, naj bi z otrokoma živela v okolici Ljubljane.
Vir nam je razkril, da naj bi se pred incidentom prepirala v baru neposredno nad vhodom v Citycenter. Storilca pa naj bi v preteklosti policija že obravnavala zaradi nasilja v družini.
Nemško podjetje LiebeHaus GmbH, ki upravlja verigo javnih hiš tako imenovanih Laufhaus v Nemčiji in Avstriji, odpira tudi prvo javno hišo Laufhaus v Sloveniji. Bordel bo na elitni lokaciji v središču Ljubljane, v stavbi stare Cukrarne, kjer že potekajo obnovitvena dela. Cukrarna je bila nekdaj že zatočišče za prostitutke, tako da je izbira prostora zelo posrečena. Nemci obljubljajo, da bo Cukrarna ena največjih in najlepsih javnih hiš v Evropi. Grešilo se bo v več nadstropjih, ki bodo statusno porazdeljena in bo tako sprostitev na voljo skoraj za vsak žep. V prvem nadstropju bodo najcenejše ponudnice iz JV Evrope, v drugem nadstropju bodo ponudnice, ki trenutno delujejo po stanovanjih po Ljubljani, v tretjem nadstropju pa elita in estradnice za katere bo treba seči globoko v žep. Del stavbe bo namenjen le občasnim zabavam, saj se bodo dogajali skupinski razvrati, kakopak s kartico zvestobe brezplačno vsak deseti obisk.
Če bi biser greha Evrope radi obiskali med prvimi, se lahko prijavite tu in dobili boste 60% promocijski popust na vse storitve.
Seksualni delavci se še vedno ne obravnavajo kot delavci, marsikje v Evropi je njihovo delo še vedno kriminalizirano, kar posredno omogoča nadaljevanje izkoriščevalskih praks, trgovanja z belim blagom in nasilja, so opozorili na današnji okrogli mizi v Ljubljani. Tudi to je delo, čeprav nam je morda ta misel tuja, so se strinjali sogovorniki.
Današnjo razpravo o prostituciji in seksualnem delu v srednji in vzhodni Evropi ter na Balkanu sta pripravila Mirovni inštitut in Mednarodni komite za pravice seksualnih delavk in delavcev v Evropi, potekala pa je v okviru mednarodnega srečanja o prostituciji in seksualnem delu, ki ga te dni gosti Ljubljana.
Metka Naglič iz Amnesty international (AI) Slovenija je v uvodnem nagovoru izpostavila, da se tudi AI zavzema za dekriminalizacijo seksualnega dela. Dekriminalizacija je namreč po njenem mnenju najboljši način za preprečevanje kršitev človekovih pravic, ki velikokrat spremljajo seksualno delo. Seksualne delavke po svetu so marginalizirane, živijo in delajo zunaj zakona, soočajo se z nasiljem, trgovino z ljudmi, kar je vse kršitev človekovih pravic. Zato je treba zakonodajo spremeniti. Tudi seksualni delavci imajo pravico do svobode ali zdravstvene oskrbe; dekriminalizacija je ključ, da jim zagotovimo varnost, je poudarila.
Mojca Pajnik z Mirovnega inštituta je opozorila na trend ponovne tradicionalizacije družbe, razširjanja konservativizma, militarizacije, rasti vpliva desničarskih strank, na vztrajnost katoliške cerkve in njenih satelitskih organizacij, ki delujejo proti pravicam LGBT, pa tudi nasprotovanja in širjenja strahu pred begunci, kar se po njenih besedah zadnja leta dogaja v vzhodni Evropi in na Balkanu.
Naraščajoč nacionalizem in patriotizem, ki sta tudi proti migrantom, prav tako prevladujeta na Poljskem, je opozorila Agata Dziuban iz programa Stacja, ki na Poljskem nudi podporo mladim, ki so se znašli na cesti. Kot je dejala, trenutno v državi poteka široka razprava o pravicah do reprodukcije, v razpravi je tudi zakonski predlog popolne prepovedi splava. O seksualnih delavcih se po njenih besedah zaradi velike konservativnosti družbe javno ne govori, so stigmatizirana skupina, v kateri je veliko migrantov.
Desničarska gibanja s podobnimi idejami se pojavljajo po vsej Evropi, je ocenil sociolog Roman Kuhar. Izpostavil je raziskavo izpred nekaj let, opravljeno med moškimi seksualnimi delavci v Sloveniji, ki je pokazala, da obstajata dve različni skupini teh delavcev: prva skupina tega ni pojmovala kot delo, v to dejavnost so se spustili po slučaju kot način izhoda iz slabih socialnoekonomskih razmer. Druga skupina pa je svojo dejavnost pojmovala kot delo, kot karierno odločitev. Vendar nobena od teh skupin ni želela govoriti o potrebi po organiziranju, boju za svoje pravice, da bi se to priznalo kot oblika dela, čeprav je tudi to delo, je dejal Kuhar.
Romunka Roxana Vasi, seksualna delavka, ki sodeluje z mrežo za zagovorništvo pravic seksualnih delavcev in delavk v srednji in vzhodni Evropi ter Aziji, je opozorila, da v mnogih državah politika ne da nič na vprašanje človekovih pravic. V vzhodni Evropi so ljudje po njenih besedah tako navajeni represije države, da običajno preračunavajo svoje tveganje, ko se odločajo o tem, ali prijaviti nasilja oz. zlorabo, in da gre pri tem za začaran krog.
Dekriminalizacija dela seksualnih delavcev je edini način za preprečevanje nasilja nad njimi, je poudaril koordinator mednarodnega komiteja za pravice seksualnih delavcev v Evropi Luca Stevenson. Izpostavil je, da se jih v družbi še vedno obravnava kot kriminalce.
Sogovorniki so se danes strinjali, da je tudi med nevladnimi organizacijami, ki se zavzemajo za pravice različnih družbenih skupin, malo podpore seksualnim delavcem. Še največ podpore dobivajo od tistih organizacij, ki skrbijo za zdravje marginaliziranih skupin, saj se te zavedajo zdravstvenih tveganj, s katerimi se soočajo seksualni delavci.
Dziubanova je poudarila, da čeprav morda sedanji časi niso pravi za revolucijo, se vendarle da veliko narediti tudi v trenutnem sovražnem okolju, da se spremeni dojemanje ljudi v družbi. To bi po njenem mnenju lahko imelo vpliv na pripravo zakonodaje v prihodnje, ko se bodo sedanje nacionalistične težnje umirile. Poudarila je pomen povezovanja in podpiranja seksualnih delavcev v boju za njihove pravice.
Vir: STA